Full text of "Moj Micro 1992 05"

See other formats


EVTt 



MEONiU^NU^lMGItAO! 


Moc preglednic s pritiskom na gumb! 


NOVO! VGRAJEN NIZ GUMBOV (Sp«dBat) - neposreden dosiop do najpogosiejiih ukazov ah makrov, mo^osi 
doloianja lasinih ukazov 

NOVO! NAFREDNI GRAF1 - omogocajo pogloblieno analizo brez sptemambe samih podaikov. rncd drugiin 
pnlagoditev premie in eksponenmih funkeij na graf 

NOVO! IZBOLJSANA PODPORA ZA NOVELL OMRE^JA - avtomaiaka vkljuPiiev (logifl) v omretje, dolofinje 
dnsiopa (map) do NetWare diskov in upravijanje vrsie za izpis (prim queue v tnreil kar iz Quattxo Pro ,4.0 

NOVO! DODATNE ANALITICnE MOZNOSTI - dodaten sklop za reSevanje zahlevnejSih probtemov z vec 
.spcemenljivkami (Optimizer), orodje Audit za laije razumevanie zgradbe pregJednice in motnosi vkliu^anja dodainih 
knjiinic 3 funkeij 

NOVOl POPOLNA ZDRUZLJIVOST - podpora za vse DOS Windows Lotus 1-2-3* vkljueno z dodatki Impress. 
Always In WYSIWYG 




• NOVOl - Izpis preglednice ali grafikona med dclom. 



AA A R A M D 

XsflMim'pUMMiein MMIIwiM: Mt| 3W«i, tlMIt, le-lll/lsi.: Ittl) M-7S7 


BORLAND 


Za dBASE pripravijamo podobno akdjo kot |e bila lani Hvala Bortand! Vse uporaboike dBASE 
produktov, ki it nimate lagalna kopije prosimo. da nas pokliiete glede popustov! 






NAJMANJSI 

MED 

NAJVECJIMI 


HP LaserJet IIP plus 






N^lio/i edpn RDBSIS 




tvtrCeddA Daut 




Zakaj oracle Na 
Prvem Mestu? 

U zanes^ivUi in prunanih vimkoisia GARTNER GROUP in COGD A DATE prihaja/o poeinrki o najve^ih tiinihddeHh 
ORACLE na swu in lajhinjlih amajmih raullalih. Pokgpmzmda. Id je prcnosIjN prakJidrw aa vx miunalnike in poivijiv aa 
mzli^nih m/einih pmtokalih, audimo kvaliletno ojjbnifevanie v supjih Solskih cenirih: St.OVENJ GRADEC, DUNA/ 
inl.ONDON. Smilne nferenfne inaalacijc pri nas in v recm lirkvalilelna lehnUna pamoi. poOjujtjo. dajc 
ORACLE m fwwn mestu. 

ORACLe' 


Phja\iteseiimprejzabrapkM seminar oaa CASE WORKSHOP na nai iwslou: ORACLE d.o.a, Leskavikavo 4, Ljubljana. 
TEL: 0611444-659 
FAX: 061/444-659 




Clovek niti ne sluti, vse se skriva za liino zaobljenim ohi^j em 
naprave z imenom STIKA. Na STIKI piSe -INTELIGENT CUTTING 
MACHINE-. Kaj nai to pomeni? Po obliki bi sodil, da je to futuristifno 
oblikovan »handy scanner-, kar do neke mere tudi drS. V STIKI sc 
nararefi res skriva optiCni Citalnik z loCIjivostjo 200 pik/ini, kar pa 
seveda §e ni vse. Poleg kupa elektronike skriva STIKA v sebi pravi 
maii rezalnik. Elektronika zmore skenirano predlogo shraniti v svoj 
spomin in to vse skupaj pretvorili v ustrezen format za rezanje. 
STIKA je torej skener-rezalnik, ki lahko dela kot samostojna enota all 
pa V povezavi z raCunalnikom. 6e imate pri roki ustrezno predlogo, iz 
katere bi radi naredili nalepko, je to opravilo otrocje lahko. S STIKO 
poskenirate predlogo, katere velikost mora biti v mejah maksimalnih 
povrSin, ki jih STKA lahko shrani v spomin. Te povrSine so: 120 
X 64 mm, 160 x 48mm in 240 x 32 mm. Po skenirapju predloge, 
v STIKO vloiite samolepilno folijo in STIKA bo opravila svoje. Kezul- 
tat te operacije je nalepka, na kateri so lepo izrezani vsi prehodi med 
tmo in belo barvo, ki so bili na predlogi. STIKA omogoCa dolo6anje 
velikosti izreza v Stirih stopryah, motno pa je tudi prilagajanje 
s pomodjo opcije ZOOM, ki izrez povefa 2-krat Glede na predlogo je 
mozno V treh stopnjah nastavljati tudi kontrast. 

STKO pa je mogo£e s posebnim kablom prikljuditi tudi na raOunalnik 
injo uporabljati kot rezalnik. Pri nakupu dodatkovza povezavo z raCu- 
nalnikom se ob kablu dobi tudi program Stikado, ki omogoda rraanje 
z devetimi razlitnimi tipografijami. STIKO pa je mogoie krmiliti tudi 
z drugimi programi, ki podpirajo HP-GL jezik. 

ROLAND je STIKO namenil aranZeijem in oblikovalcem, ki potrebu- 
jQO prenosno in preprosto napravo za izdelovanje samolepilnih napi- 
sov in sliiic na terenu. STIKA tehta le mab ve6 kot 1 kg in je tudi po 
velikosti ravno pravSpja za poslovni koviek. Zaradi preproste uporabe 
je primema tudi za ljudi, ki z raiimalniki nimajo nobenih izkuJenj. 
Z ustreznim Stevilom predlog je mogoCe narediti iisto vse, kar si 
domiSjjija izmisli, le omejitev velikosti je potrebno upoStevatl 



BSEIIHS] 


m3l1992/SI.S/lelnlke 


cena 180 tolarjev 






OBBKALI SMO SE]EM CEBIT ’92 . 



Nebo nad Hannovrom (2) 


prvem .poglavju- Neba nad 
Hannovrom ate Izvedeli bol| alt manj 
vss 0 hardverskih novoatih, pred- 
vsam s podroija PC-iav. Zato pa 
smo za drugi del prIpravMt opis ne- 
kalerih trdih novoali za stroje zgra- 
tene okrog Motorollnih procesorjev. 
Seveda pa vas bomo popeljali ludi 
V aval novega aottvera In mjlllmedi- 
lev. za konec pa nadroblli nskaj za- 
nimivosti letoSnjega CeBITa. 
Haidver za drugace 
mislede 


Softver 


lahko LC II poiene tudi programs 
namertlensie povsem sivemu applu 

ga pri Applj vedno poskrbljo. ja za 
4 Mb pomnilnliklh dipov. kl za soae- 
da radi spreimajo ie kakega, na|ve£ 
do 10 Mb. Precsj vad podatkov |e 
mot anrariltl r>a trdi disk, kl pa se bo 
a svojimi 40 all BO Mb jodvlsno od 
modala) marsikomu zdal pracej Pro- 
ban. kar ja priznal tudI Applov prad- 
slavnik Ken Boggar. Tudi disketnik, 
kljub bleseeiamu imanu Apple Su- 
perDrlva. ni nld possbnega. Sbrani 
lahko za 1.44 Mb podatkov. loda ob 
macovam formalu brez dodatnaga 
softvara preOare diskete formats 
OS^, DOS, AmigaDOS In Apple II 
ProOOS Ob rafunalnikudoOlletudi 
Applov momtor, zato bo zavsa salts 
mortals z monitorji multisync po- 
irebna kartica. ki ob svoji osnovni 
doIZnostI navlje tudi grafidne spo- 
sobnostl LC II: 32000 barv na Applo- 
vam 12-paienem zasionu, 256 ban/ 
na 13-Daldnam In 256 odtenkov sive 
na prav take Applovem Crno-belem 
12-oalCrem zasionu. Ken Bogger je 
povedal. da si lahko lestniki starega 
LC-ja svo] siro) nadgradljo z naku- 
pom cslotne matldne ploBda, za tl- 
ste vISjB cHiaioSe. pravl Ken. pa so 
prlpravill nov pogon za CD-ROMs. 

AppleCO 150. Kl je za dobrih 25 
odstolkov cenejil oO preiinjega 
modala SC. je povsam zdruZIjiv 
s Syslamom 7 In namsnien macom 
Plus all modnaiSIm. Pogon Ima pov- 
prednl dostopni 6as 380 ms, Imel pa 
bl Se vabiega, 6e mu ns bi pomagsio 
64 K predpomnllnika. Avlomatsko 
diiOenje lad In vlaganis disks 
s sprsdnje stranl odpravila blstvano 
napako models SC, precejdnje pra- 
Sanie mehanizma. AppleCO 150 ba- 
rs macov format HFS (Hlersrhical 


kovnico. mis In zaslon VGA. temved 
tudi mattdno ploido, namenjeno 
vssm tvrdkam. kl 2ell|o Izdelovatl 
koplje Applovega bisera. Na ploidi 
je 040 ns 33 MHz, trije vtldi NuBus 
tarS-bitnl grafidnl krmllnlk. Kosmo 
Nutekovea povpradall, all so od Ap- 
ple 2e doblll kako pismo llpa -We 
are warning you that legal actions 
will be taken If...* so zatrdlll, da 
nimajo kai skrivatl. na matidni plod- 
Cl nl Applovaga ROM-a. operaeijski 
sistem pa je macova verzija OSF- 
javega (Open Software Foundation) 
Motifs. No. bomo videll, Kaj bodo 
namlall sodnl mllnl. 

Star! hekerji podzavastno enadi- 
jo(mo) Applove in NeXTovs atroje. 
Varjetno veste zakap Za prsd CaBI- 
Tom SB je SuSljalo o novem NeXTu 
s procesoriem RISC. UStell smo se. 
kosmo pridakovall kaj otlpljlvejSega 
na CeBITu. Predstavnik NaXTa je 
povedal, da ne bl rad komentiral 
uradno nenaiavijenlh izdelkov. Kla- 
sldno. Tods uspelo nam je Izvrtatl, 
da gre za sllno hiter stro), z razvoj- 
nlm Imenom NRW. Mad standardnl- 
ml bonbon&ki bo Kompreslia JPEG 
V realnem dasu. DIrkada bosta gnala 
dva Motorolina procesorja B8110 
RISC. Gre za dip z visoko stopnjo 
paralelizma In podpira trlrazseZno 
barvno vektoiako grafiko. PrI Moto- 
rollnem dtantu smo se pozanimall. 
kako je s tern dipom. In povedall so. 
da je ie *skora| pripravijen za ma- 
sovno proizvodnjo*. kar da sklepati, 
da NsXTovaga siroja de lep das ne 
bomo videll, vsaj do konca lets. Se 
nekai based o zares maihnem 
strojdku. potem paohardveru zares 
nltl baseds... No la, mogode kje 
kakdna. Gre za 15 x 22 cm vellk 
radunalnlk, kl nl nltl prenosljiv, nltl 



Ta sestavek bomo zadeil s pred- 
vsam gospodarsko pomembno pri- 
reditviio, kl jo je marsikdo spregle- 
dal: Software In Europe. Prve vsee- 
vropske razstave softvara. kl sts jo 
organizirall druibi EDP Marketing 
In Deutsche Masse AG. se je udsls- 
illo ved kot 300 podieti). Dvorana, 
kjer IS potekal show, is blla vsa 
v evropsklh barvah. vsaks driava pa 
je Imela Izvasak s svojo zastavo In 
imenom. Pod 22 IzveskI, kjer je bllo 
videll vsa, od multimedliev do apll- 
kacii CAO. smo savada zaman iskali 
slovenskega Vrbunec prirsditve je 
bll 11. marcs, ko so v gala dvorsni. 
v navzodnosll znanlh osebnosti 11- 
ska. radia In televizlja. podellll priz- 
nanja -Golden Softies-, iirija, se- 
stavliena Iz ekspsHov s podrodja 
softvara In nardvera. je prvo nagra- 
do podallla britanskemu podiatju 
Berford Transactions. 

Zdai pa k pravim softversklm no- 
vostim. IBM ie dolgo obljublja •bet- 
ter windows man Windows-. Bo to 
32-0l1ni OS/2 2-0? Pokazah so nam 
beta verzljo in nekaj na oko lepih 
zadev. Toda all lahko operaci|Ski si- 
stem, kl na trdem disku zavzams do 
30 Mb. z zaslonov VGA Izrine prl- 
Ijubliena okna 3.07 Bomo videll, kaj 
bo prlnesel das. Izbor Iz omanienih 
lepih zadev: prava32-bitna vedopra- 
vIlnoBt, okno z DOS- om, kar pome- 
ni, da je mod pognati katerokoll 
apllkacljo namenjeno MS- DOSu. 
HPFS (High Performance File Sy- 
stem). kl omogoda boljdl Izkorlstek 
trdega diska In manjSI dostopni das. 
iai pa bo za la hec potrebno prelor- 
matirati trdi disk. Operacl|Skl sistem 
dodobra podpira tudi mreie. IBM pa 
za aprll nadrluje tudi prodajo pro- 
grama OS/2 LAN Server 2.0, iaI pa 
ne podpira grafidnih karlie SuperV- 
GA OS/2 2 si bo mod ogledovatl le 
V lodijivostih kartic VGA. XGA all 
8514/A. Zanimalo nas je, all je mod 
pod OS/2 2 pognati naibolj llegaino 
napisane programs za Windows 3.0. 
Presenelljivo. toda daf Zagnall so 
nekaj okenskih programov, oolnih 
nedokumentlranih ukazov. in lle- 
galdkl so gladko tekli. To pa Se nl 
vsa, programi tedejo pod OS/2 
2 precej nilreje, kot pod oknl 3.0. 
Povedall so nam, da je v IBM-ovlh 
laboratorijlh upeSno prestalo last 
17000 apllkaclj DOS. 5000 okenskih 
ter 2500 16-bitnih programov name- 
njenlh OS/2 1.0. Po zadnjih novicah 
je OS/2 2 ie dokondan in v prodaji. 

Nikjer. tudi v radunalnIStvu. pa ne 
gre biez usodnega TOOAf IBM-u. ki 
z OS/2 nikoll nl Imel posebne srede. 
je Microsoft priskrbet kar dva; Win- 
dows 3.1 In Windows NT. 2al pa MS 
nl poskrbel za premiero. ki bo baje 
6. aprila na chicaSkem Windows 
World Showu. kjer bo videll tudi Ex- 
cel 4.0. Nova razlldica na ssjmu nl 
blla predslavljena javnostl, saj je dio 
le za t.i. verzljo pre-released. Poka- 
zah so jo le akreditiranim novlnar- 
jem, ki so (smo) se za sastanek do- 
menili an dan praj. 2al pa |e bllo 
tisto, desar smo se naibolj ball, res: 
Windows 3.1 V predprodajni razlldl- 
cl poienejo le redke programs pisa- 
ne za 3.0! izvedell smo. da je med 
delujodlm sottverom zelo zanimlv 
Word lor Windows 2.0, kl gladko 
tede z Adobovimi lonti Type Mena- 


pe pa nel Nismo si mogll kaj. da ne 
bi predstavnika MIcrosotta povpra- 
iall kako je to mogode. Opozonl nas 
je. da gre za verzljo beta. Saj res... 
O oknih NT ne bomo razgiabliall. sai 
boste V eni prihodnjih Slevilk Moje- 
ga mikra lahko prebrali test tega 32- 
bltnega operaci|8kegs sistema. Ko 
smo ie pri 32-bllnlh operscjskin si- 
slemlh. nai povemo de, da Microsoft 
za leio 1993 napoveduje MS-DOS 
6.0, kl med drugim ne bo poznal 
razvpile slaOosti Imenovene -640 
K barrier-, ki naslopa v morastih 
sanjah marsikaterega programeria. 
Do tedai pa bomo zdriali z pomodjo 
Rybsovega programaATLastlS.O. ki 
DOS 5.0 naloil Izven osnovnin 640 
K, all z Qualllasovim BlueMAXom. ki 
Izbrska ie dodatnih 84 K pomnil- 

Programsrji so veseli Borlandove 
nove vizlje lezlke C. Z njlhovlm C*-- 
for Windows, ki vkijuduje nov Tur- 
boOebugger. je mod napisatl zelo 
hltro In kompaktno kodo. Nevarno 
hiter je tudi prevajalnik, kl pozna 
standarda ANSI C In ATiT-jevC** 

Computer Aided Sfamino, 

ndtmainidfco podpzTo nainipovaive 


2.1 Plus in izp1|une kodo za okna 
kot .EXE all .DLL. Ce pa sle prO)ekt 
zadeil pod OOSom. in se bofite. da 
bodo kolegl opazlli vado starokopit- 
nost, natoilte EasyWin. ki ga dobite 
V paketu. S programom ja mod iz- 
vorno kodo pIsano za DOS enostav- 
no prelevlti v taXo za okna. V paketu 
najdete tudi objektno orientirano 
grafiCno kn|iinico. ki dodatno prl- 
pomore k popolnemu -windows-k>- 

Zvesti bralec |e v Moiem mikru ie 
precsi izvedel o mreinih sistemih, 
pa de bo, zato tule le na kratko. Pn 
Novellu, vodllnem mreiarju. so po- 
kazall NetWare nemenjen povezavl 
med lokalniml meriami K-jev in 
IBM-ovimi mainframi all sistemi AS/ 
4(X). -Taiki- NetWare omogoda pri- 
klop najved 254 uporabnikov. Malo 
laiji le NetWare NFS 2.1. ki povaie 
sisleme UNIX. Novellov predstavnik 
Kai Leonhardt nam le pokszal nekaj 
Wangovlh powerserverisv 220. Su- 
novin sunstationov. Commodorje- 
vih amlg 3000UX In NeXTovfh cubov 
povezanih v mrsio. Tudi o NelWaru 
SOL 3.0 boste de brail. Oowtyja Sca- 
Net/TERM for Windows naredi Iz 
PC-ja terminal VT 1 00 all 200 za delo 
z kako zverinico tipa IBM 3270 all 
AS/400. Seveda tede pod oknl. Oa 
pa bl vse teklo kot je Ireba, so po- 
skrbell pri Izraelskem Shanyju. Aler- 
. tview omogoda popolen nadzor 

Moj mikio 7 


094ovinjem lokalnih mre2, taKo 
kot harflversko. Michal 
oore da je na trgu 2e nekai 
:'9g'ar>ov ki iavl;o riapake na 
-j'dvenj loda AlartViawu da nl pa- 
= ,a p<vi. Ki nadzira tudi kable 
:z’ opa'acifski sistam, mreini opa- 
■aoiiki sis(am In aplikacljo. kl pod 
n,im lade 

Ze smo mad plaarnlSkim aoftve- 
'ow Delo plararia nl bilo nikoll 
anostavno. Za vsak projekt mora za- 
ooaliti prava ljudi, de so prostl, jlm 
dati pravo opremo in zagotowiti do- 
voi| das in denarja. da projeki izpe- 
iieio kot si je omislli njegov ief. 
V pomod Jim utegna bill Mlcroso)- 
tov Project 3.O.. namenjen delj pod 
okm Program med drugim omogo- 
:a grafidnl pregled zasedenosi 
opreme all ljudi. Zanimivo je. da je 
p-oject 3.0 Izdelal Microsoft, ki slovi 


so pokazall 1-2-3 Portable, pregled- 
nico, namenjeno prenosnim radu- 
nalnikom. namesto. da bl dokondali 
1-2-3 4.2. o katerem ne vemo prav 
nid. Zakaj7Zato. kardeuradni Lotu- 
aovl predstavniki ne vedo nidi Ved 
pa so povedall o Notesu. paketu. kl 
je namenjen povezavi vedih delov- 
nih skupin, ki delajo na istem pro- 
Jektu In jih lodi, kot se je sllkovilo 
izrazil na$ sogovornik. eno nad- 
stropje all pa ved daaovnih pasov. 
Inlormacijeso laltko v obliki besedi- 
la. pregledniceall grafike, nl pa mod 
posredovatl zvodne inlormacije. kot 
na NeXTovem operacljskem siste- 
mu. Moine so dlskuslje. skupinske 
konlerenee in podobno. 

Lotus je sastavll tudi konkurenco 
WP Worksu In Mfcrosotlovemu Offi- 
ce for Wndows. Paketu redejo 
SmartSulte in ima zaio podobne ka- 



ma. Med urejevalniki besadll eta blla 
nova StarWriter 6.0 in WordStar 7.0. 
Oba podplrals delo z karticami fax/ 

V najRopularnjeSih formalih. StarW- 
rlter premore opcijo rasterizer. kl 
raztegne font na ieljeno vellkost. 
Ker pa so fonli sharnjeni kot mreia 
todk, je Ob vedjlh povedavah stvar 
izgledala precej grdo. zalo pa je be- 
sedllo na tiskalniku toliko lepSe. 2a- 
prlseZeni uporabniki WordStara pa 
bodo cenlli spodobne makre In 
sploh vedjo prijaznost. 

Med program! za namizno zaloZ- 
niitvo je Oil nov le FrameMaker 3.0 
for Windows, kl pa nl pokazall nId 
novegs. razen hvalisanja. da je na- 
menjen najboljdim prolesionalcam. 
vladam . .. Barvno Venluro 4.0 smo 
vldell Ze na Syslemsu. Nora Stipler. 
zaposlena pri SoftUine. nam je po- 
kazala ArtsiLetters 3.11, ki prepoz- 
na maiematidni koproceeor In ga 
s prldom uporablja. Pri Support 
Corp pa so kazall ArtsALetters Ap- 
prenllca. knjIZnioo 3000 silk za uvoz 

V Microsoftov Publisher. 


WInCAO. DraZ programa je v tern, 
da nl namenjen nadrtovalcem po vr- 
stl. Stvar je namred modularna In 
kemijskl leh nolog bo lahko ob ikolj- 
ki programa, ki je za vse anaka, na- 
rodil module, ki podpirajo reaktorje, 
uparjalnike in podobno, inZinir za 
nizke gradnje pa denimo module 
scestnimi profIll.Torej. trikjevtem. 
da je WinCAD ozko specializiran. 

Matemalikom pa je SoftLIne na- 
manil novi MatbCAD 3.1 . K novemu 
paketu prltoZIjo Se tri knjiznice Ime- 
nivane Machine Design and Anall- 
sys. Material Science and Engene- 
ering Handbook in MathCAD Tre- 
asury of Methods and Formulas. Ke- 
mlki pa bomp vesell Autodeskovega 
HyperChema. Soflver je namenjen 
Izgradnjl In anallzl tri dlmenzlonal- 
nih molekularnlh struklur. Najzanl- 
mlvejSa funkcija HyperChema pa je 
gotovo eksperlmentiranje z reaktlv- 
nosljo molekule. kl smo je sestavlli. 
Dali smo si pokazall trldimenzional- 
no animirani mehanizem konjuga- 
livra nukleofilne adicije med benza- 
lacetofenonom in anilinom. Pre- 
krasnol V paketu je tudi knjiZnica 
amlnokisiln. 5 podobnim progra- 
mom. namenjenim macu. se poslav- 
Ijamo od softvera za PC-je. 

Ustvill smo se pri itantu, kjer so 
kazall Interactive Physica II tvrdke 
Knowledge Revolution, kot se paket 
imenuje. omogoda Izvajanje llzlksl- 
nih poskusov Iz gibanja. Narisali 
smo dva preprosla tri razseZna ob- 
jeklB. jima dolodill maso. elastid- 
nosl in naboj. dolodill teZnost ter 
gostoto zraka, nato pa z njima ek- 
spsrimenlirali, kar se je Izkazalo za 
precej zabavno podetje. Stvar tede 
pod macovim OSom Syalem 7.0 in 
omogoda izrls rajrazlldnajith gra- 
fpv. kl jih je mod vnasli tudi v novi 
Quark XPress3.1. 

Namizno zaloZnISki program po- 
djetja Quark naj bi bil boIjSi ceto od 
Aldusovega PageMakerja. Nova ver- 
zija nl vad Oanrno slepa in prlbllZno 
SO-krat hItrajSa. Po besedah Kevina 
Claredona. je edina omejitev pri de- 
fu s XPressom vada domlSIlja. Med 
risarskimi programi tipa paint je bll 
deled najlepSI Letrasetov Painter, ki 
smo ga kratko opisall veniprejinjlh 
itevilk. 

Tudi softvera za amigo je blip pre- 
caj. Pokazall so Scalo 500, okledde- 
no verzijo Scale, kl je namenjena 
izdelavi mullimedialnlh projektov 
na Sibkejdih amigah. Malamatike je 
navdudilB programa Lissa in Maple 
V. S prvim lahko kreiramo tridiman- 
zionalne LIssajousove krlvuije. kf jih 
je mod prenaetl v kak program za 
ray-tracing, denimo Turbo Silver all 
Imagine 2.0. Drugl pa tede le pod 
KlckStartom 2.0, in je namenjen naj- 
vidjl matematikl. Zanimlv je bil tudi 
program VlstaPro 2.0. ki generlra 
3D pokrajinozdrevesl. rekaml. jeze- 
ri. snegom, oblakl... Vista omogo- 
da tudi izdelavo animacije in nekaj 
krasnih pralatov dez domidijijske 
deZele smo vldell tudi na sejmu. Da 
je amiga v ZDA precej bolj popular- 
na kot pri nas, dokazuje tudi lista 
najbolj -obremenjenlh- konterenc 
na Bylovem BBS-u BIX. Konferenoa 
amige.user je na prvem, amiga.dev 
na Sairtem in amiga.aw na desetem 


konferance ibm.pc. microaott. 

Na Alarljavem Ztaniu smo videli 
ved kot pridakovati. 06 obveznih 
programih za kontrolo midijev in 
sintov, ki one-man-bandom odpira- 
jo vrata V prihodnst. je Atari Kondno 
pokozal svoj prvi pravl vedopravllni- 
dkl sistam. MultITOS. ki tede la na 
serijl TT. prav zares brez leZav poZe- 
re ved program ov, ki $1 lahko dlrekt- 
no izmenjujajo podalke. Tudi novo 
verzijo unixa zaTT-je smo dodakall 
ATST-jev UNIX System V Release 
4.0 lepo Zara vsa unixove aplikacija. 
Med drugimi softvarskimi izdelki je 
Izstopal Agfin Retouch, ki je tekel 
na Sunovem hardveru pod Unixom. 
Izvrstna grafIKa in izvrsten program 
data ie boIjSo retuSo. Dobro, da so 
totalltarni raZimi bolj all manj 


Multimidiji, prihodnost in 
zanimivosti 


Multimediji so lu In boKdo tu 
osiali. daled so Ze dasi. ko so to vejo 
radunalnidtva Imenovali -zero-billi- 
on-dollar industry-. Tvrdk, ki se uk- 
varjajo z multimedijo je bilo na Ce- 
BITu kot llstja. Ker pa se na tern 
podrodju nl kaj bistvano premaknilo 
od mOnchanskegaSystemsa, jIh bo- 
mo omenili le nekaj. Toshiba je 
predstavlia prvi prenosen multime- 
dljskl radunalnik. TS400 Ima savada 
barvni zaslon in vdeian pogon za 
3.S-paldne CD-ROMa. Pri Toshibi so 
prepridani. da bodo li 200-mega- 
bajtni disk! kmalu standard pri pre- 
nosnih PC-jih, kot so danes 3,5- 
paldne diekete. ZahtevnejZIm pa bo 
morda zadoSdal CCubov MPEG Vi- 
deoLab. kl omogoda digitalizacijo 
slik z videa in direktno shranjevanje 
na trdi disk s kompresijsko metodo 
JPEG. Take trdi disk postane msg- 
neloskop. savada pa je moZno slike 
shranjevati na zbrisijive CD-ja. 

Del prihodnost! je tudi navidezna 
resniCnost. Tvrdke Texas Instru- 
ments. SIgmagraphIcs In Abrams 
Gentllle Entertainment so predstavi- 
le ceneno hlAno varianto naprave 
PowerGlove. ki so jo je Ze pred me- 
secl Izdelall pri Mattelu. Pracej drsZ- 
jo napravo. na sejmu jo je bilo mod 
kupitl za 9000 USD. pa so naredili 
pri VPL Rssearchu. Prva rokavica je 
namenjena hlAnl uporabl. druga pa 
delu s kompleksnimt sistemi navl- 
dezrie resnidnosti, zgrajenlh pred- 
vsem okrog macov in amig. 

O obllkovanju tokrat le na kratko. 
Applov powerBook je dobil nagrado 
nemdkege foruma za industrljsko 
obiikovanje IF. Od druglh oblikov- 
nih osaZkov je vredno omanili sk- 
stravaganlno oblikovani PC ru sliki. 
ki je na prvi pogled podoben iskri- 
nemu Triglavu, In pa bogatim p^ 
elovneZem namenjeno ohiije Iz 
Zlahtnsga less all usnja, ki ga lahko 
obdudujete v prejAnji Atevfiki. Zani- 
miv pa se nam je zdel nakupovalni 
vozidek, ki pomega vsem, kl v vele- 
blagovnici ne najdejo kakega izdel- 
ka. S tipkami dolodimo vrslo izdel- 
ka. recimo pijado in nato vrsto pija- 
de. Zaslon LC nato kupec s puAdica- 
mi usmerja do Zelenega izdelka. 


MIMOZASLONA. 


Poslednje orodje 



Ker nsKaleri ie Culljo vez z pokra- 
jlnami OivSe Juge, pova|mo. Oa je na 
nedavnem tekmovaniu za najboIJSo 
sllko narisano. a CorelOrawom (Co- 
rel Draw World Dealgn Corteat) dru- 
go mesto In bajna nagrada Iz sklada 
1.000.000 USD pripadia Neboj§l Bla- 
gojavldu Iz sarajavskega podjelja 
Gjard Design. Plilola. kl ;o je narl- 
sal. je sestavljena Iz 2200 objektov 
in narfsana zgol| s Corelom. 

Z80 pri 250 MHz 

Sliii sa precei neresno, toda naj- 
novajii brltanskl paraleini raCunal- 
nlk. z >eno3lavnlm> liranom LRC 
29-41 YPVS LC, prav zares uporab- 
Ija Stan procesor, znan iz spectru- 
ma. Osnovna verzija stroja, nie ve4- 
jagaod PC-ja, premorel 6 procesor- 
jev. ^e ohlSje aamo pa da slutitl. da 
je notri nekaj ne ravno domaiega. 
Nikjer ni ventllalorja all reilce, kl bi 
dovoljevala pogled v nolranjost. Ra- 
zlog le precej enostaven. Stroi je 
polnien z rnerlro atmosfero argona. 



Peresa in multimediji 

Ko je Microaott lani na Comdexu 
pokazal programerako orodje Vlau- 
al Basic, so pri MS povedali, da bo 
<a Izdelek doiivel v enem letu veS 
noviH verzij, kot jib vefiina progra- 
mov V vsem -ilvlieniu*. Oditno je to 
res. saj je ogromno ne le novi verzij, 
temved tudi podpornih programov. 
Ker konkurenca nedamlru. In so pri 
Within Technologies Izdelali paket 
Realizer (la je aider draZil od VB, 
omogo£a pa dale a preglednicemi), 
je Microsoft lanairal Professional 
Toolkit za VB. PTVB je U zmoglji- 
vajSI od -realizalorja', saj omogoia 
IzdelavoproiektovzamultimeOlie in 
celo podporo pereanikom. Pradesp 
Singh, del MIcrosoftovega oddelka 


za radunalnike s peresom. je pove- 
dal. da bo operaeijski sistem Pen- 
Windows nared v zaietku maia in 
po omogodal zagon legaino plsanin 
aplikaclj za okna. Toda, ker mnogi 
program! uporabljajo tipkovnico, so 
pri Microaoflu Izdall PTVB. kl le pro- 
blems skuSa odpravlli tako. da pre- 
poznava pisavo. Singh de doda. da 
se programerjem ne bo polrebno 
poglabljatl v operaeijski sistem. kot 
je to nuja pri PenPointu- V PTBV so 
vdeiali tudi vmesnik MCI (Media 
Control Interlace), kl omogoba eno- 
stavno krmilnjenje kanic avdio. ml- 
diiev. CD-ROMov in drugih multi- 
medijskih zadevd£ln. Baie ' 


zlj. sai so ta prispaikana ssrebroml 
Brian, Kot mu ljubkovaino pravijo, 



pal£nl 2.80-megaba)tni llopi |s nai- 
poiasnejdi, sledi mu pogon za zbrl- 
sljive disks CD (5 Gb). Prece) hiter je 
200 Mb trdidlskzdostopnim iasom 
pod 12 ms. Tudi Slnclairovih Wafer- 
isv ne manjka. Kajzanimivejdi pom- 
nilnik pa je Cappucino. Gre za sko- 
raj pozabljeni mehurinl pomnilnik 
(bubble memory). DIski, dlskete In 
podobne rebi snranjujeio podatke 

V dveh ravninah (dvo dimenzional- 
noj, Cappucino pa to opravlja 

V treh, same tehnologlja le seveda 
skrivnost. Nsjboli budno pri vsem je, 
da siroj tebe hitreie. bim vidja le 
temperalura. Toda kljub novemu 
dvedskemu silieiju ABBA (Advanced 


e krisisl, ki daje 
lakt bate silno obbulijiv na vrobino. 
Ko se vklopf nlajBn;e. proceaorsKs 
mob pade. kar je mob opazovali na 
zaslonu LE na spredniem delu ohld- 
ja. Nenevadno, toda programske 
podpore je precej. Kako? Enostav- 
no. v rabunalniku so emulator)! za 
■ge.kisojin 


kega z 466 In vezji ABBA. 



Ureja; Andrej Troha 


► TRASH CAN < 


Peter Laurie, pisec knjige Gudov 
svet rabunalnidtva. kIsoiovBrita- 
niji lahko brali leta 1983. pri nss 
lelo kasneje. golovo ne bi oboga- 
tel z napovedovanjem prihodno- 
sti. 0 oKnih, ikonah in midkah je 

V omenjeni knjigi zapisal: -Njiho- 
va (Apple) Lisa skuda na zaslonu 
prikazati plsalno mizo . . . Lisa po- 

Id^'kal^lator smelnjak in drugs 
znane predmete. Koncept se ver- 
jetno ns bo obdrial, ss) vse to vodi 

V zmsdo ph kasnejdi uporabi rabu- 
nalnikov.* Se spominiate Zastavi- 

'”'T&‘RifSaS?rv55^ 

nega posla stoletia? Yugo Ameri- 
ca le v ZOA o6lno res postal sino- 
nlm za cenenost Ta Oellov re- 
klamnl slogan smo zasledili v PC 
Magazinu. AM se bo Porsche prl- 
drudil Compagu In HiGradu. kl 2e 
to2ita Dell zaradi daljivega ogfada- 

rite'^ In 2000 je mob nadgraditl 
s posebnim selom bipov ECS. 
Med temi le tudi KlckSlart 2.0. ki 
ga Commodore prodaia v zajetni 
dkatll skupaj z WorkBenchom 2.0. 
Na tej dkatll z AmigaDOSom 2.0 
med drugim pide: 'AmigaDOS 2.0 
compatible-.. Podoben nec je 
uspel tudi britanskemu prodajalcu 
MS-DOSa S.O, kjer pide. da za 
zagon potrebujete prejdnjo verzijo 
MS- DOS 3.0. Le redkim pa uspe 
to. kar le uspelo podietju Leading 
Technologies. Izdelali so namreb 
stroj s procasoreim. kl ga nikoll ni 
bilo In ga (upamo) nikoh ne bo: 
28eSX. Ta ogles pa smo nadli 



V zadnjem PCW-|u. Lahko bi ga 
dall med nsgradna vpradanja pn 
kvizu. Vseeno pa poskudaiis od- 
kritl razllko (razen v ceni) med 
strojem na lev! In stroism na des- 
nl. Nam ni uspelo. Sodobna teh- 
nologija je povozila tudi FBI' Oigi- 
talna komunikaeija, ki ss dirt po 
ZOA, predvsem pa digitalnl zvok 
onemogobata pollclji. da bi prislu- 
dkovala leletonom. Olrektor FBI 
William Sessions ameridkemu 
kongresu 2e izrobil zahtevo, naj 
izdelovaicj telefonske opreme 
omogobijo pnsludkovanje telefon- 
sklm pogovorom. . . 


Mojmikro 9 





NEXT STATION. 


Naslednja postaja: nase mize? 


ALES POV ale; 


Xio nann doma In v 9lu2bl meiieio 
(aKi all d'ugainl PC kompallbllneil, 
la prav zanimivo praakuaitl kakSan 
drug raiunalnik. Na moji mizi se je 
znaiel neXT, izdelek slavnega Steva 
Jobsa. Ra6unalnik sicer ni rikakrS- 
na novost. sai je bil osnovni model. 
kocKa (cube), pradstavljen konac la- 
ta 1986. TistI ias je Moi mikro (1/ 
1989) objavll apoaojeni taat KocKe. 
Ma trgu se je neXT prikazal sredi 
lata 1989. V zaisiku lanskega leta 
so ga zaCell prodajall tudi v okleiCe- 
ni verzi|i z imenom neXT station. 
OklaSdenl zato, ker rima optiCnaga 
diska. pol^ taga pa le sistemska 
enola minimalna vallkosti (v kocko 
so Sle kar Stld plo3£a). 

Poglejmo malo v zgodovino. 6u- 
de^ni de£ek Steve Jabs in njegov 
kolega Steve Wozniak sla davnega 
leta 1976 v garaii seslavila mikrora- 
cunalnik in malo pozneje ustanovila 
podietieAppie HaOunalnlkjerastel. 
sa razSlrial ter doblval dodatna 9te- 
vilke In £rke. Prav tako so se tanta- 
stiCno mnoiili •zelenci- na ra6unih 
obeh garaZnikov, Po nekaj letih |e 
Wozniak odSel In se preizkuial Se 
na nekalerih podrodjlh. Medtem so 
pri Appleu naredlll nekaj usodnih 
napak in Izgubili veliko denaria. 
Prav zato je Steve Jobs leta 1983 
preprl£al Johns Sculleya iz Pepsi- 
Cola. da te prestopil k >ogrizenemu 
labolku-. Sculleyeva stralegija je 
kmalu obrodila sadove. 

Ova leti pozneje se je izkazalo. da 
ima Jobs bisto drugaine vizlie kot 
njegova druiba. Tako le konac leta 
1985 zapustll Apple in ustanovll po- 



procealranie skrbi Motorolin DSP 
5S001. Standardno so vdelani: 8 Mb 
hllrega pomnilnika (moJnosI razSi- 
ritve na38 Mb). Quart umov trdi disk 
zzmogijivostio 105 Mb (tesini ne)CT 
le imel dvakrat veCjega) in disketnik 
z 2.88 Mb. Na zadnji stranl sistem- 
ske enote so od leva proti dasnl: 
vmesnik SCSI II, dva vmesnika RS 
(A In B). dlrektnl prikijubek na DSP 
(angl. digital signal processor), prik- 
Ijutek za monitor megapixel, vmes- 
nik za neXTov laserski tiskalrlk lob- 
Ijlvosti 4CX} dpi. dva prlkljubka za 
Ethernet In prikl|ubsk za napajalni 
kabel. 


in dalipebal nov 
delovni poslaii. 


Osnovni podatki 



Zraven dobite 17-palbni bmo-beli 
zaslon lobijivosti 1120 x 832. miSko 
in samo dva kabla. PnrI le standard- 
nl napaialnl (neXT je mo2no prlklo- 
pltl na omreije kjerkoli v £irnem 
svetu - Sam prepozna sistem napa- 
|an;a In se priiagodi), drug! kabel pa 
gre Iz rabunalnlka na zaslon. Tlp- 
kovnlca s 84 tipkami se priklopi na 
zaslon, mlika pa na tipkovnico. Na 
sistemski enoti (400 x 360 x 65 mm 
- velikosi jo podobna tankemu 
ohiSju za PC) bi zaman iskali stikalo 
za vklop/izklop. Rabunalnik se vkl|u- 
bl s tipkovnice. Od tod tudi nastav- 
Ijamo osvetijenost zaslona in glas- 
nost zvobnika. Zvobnik in mikrolon 
sta skrita v monitorju. Vse kompo- 
nete so v bml barvi in na vseki pose- 
bej je logo podietja. celo na kaolih. 


Literatuia in progiami 


Poleg rabunalnlka dobite deset 
centimelrov literature in skoraj poln 
disk programov. Praznega vam pu- 
stljo le okoll 20 Mb. Literatura je 
pisana tako. da jo razume vsak. kl 
zna brati. beprav nl Se nikoli videl 
rabunalnlka. Prva od $tinh knjlg opl- 
suje selsavne dele sistema in pove- 
zavo dveh kablov. Ker danes proda- 
ja |0 iri podobne sisteme (brno-bele- 
ga, barvnega in kocko), je opisana 
vsaka konflguraciia posebej. Sledi 
uporabniiki prirobnik. kl na skoraj 
400 straneh razlaga uporabo rabu- 
nalnika In vse -finte- v WorkSpa- 
ceu. (Poveceloto, dajelreba potis- 
nitl disketo v disketnik nebno.) Na 
koncu le kar nekaj dodatkov. V kn|l- 
gl, ki sem jo imel v rokan. je bil 
dodatek o odpiranju sistemsKe eno- 
le kocke natlsnjen dvakrat: v an- 
glebbini In francoiblni. Naiprej sem 
pomislil. da so se zmolill pri vezavi. 
potem pa sem ugotovil. da stranl 
lebajo normalno. Verjetno Imajo pri 
neXTu Francoza za posebno neteh- 
nibna ljudi in so jlm zato 'iraufa- 
nje> razloilli v malernem lezlku. 
Uporabniki. kl be kaj vedo, se bodo 
poglobili v knjigo o mrebi in sistem- 
ski administraclji. Vsi pa bodo paz- 
Ijivo prebrall prirobnik z najkrajiim 
naslovom - Apllkaciie. 

Kot sem be zapisal, dobi vsak ku- 
pec neXTa nekaj programov na di- 
sku. Vebjl kot je disk, veb je apllka- 
cij: NeXTMail. FAXReader. Digital 
Webster, Digital Librarian. Write- 
Now. Edit, System Administartlon 
Tools in kup sistemskih in pomoz- 
nlh progremom (za diska s 105 in 
210 Mb). Po cenah neXTovih aplika- 
clj Dl lahko rekel. da je na disku za 
okoll 1500 USD programov. Marko 
je imel na disku be FrameMaker 
V 3.0 (avgjst '91) in Adobeov Illu- 
strator. FrameMaker je profetiona- 
ten program za DTP (namizno zalob- 
niStvo). Napisan je bil posebej za 
neXT in verjetno ga ima vsak tretji 
lasinik neXTa. V AmerikI nobejo 
zanj okroglih tisob •zelencev*. Ven- 
tura FrameMakerju ne more pogle- 
datl nitl bez rame, kaj bele, da bi sa 
primerjala z njim. Naj navedem le 



lahko shranile zvo£nl 2apl3 (apozo- 
rllo all Komentar). Illustrator |e za 
neXT nekai lakega kot CorelDraw za 
PC. Mapisan le bll za Applov macln- 
tosn, pozneie pa prllagojen za 
neXT. 

Nl tieba poudar]atl. Oa sottvar za 
neXT ne kroZi tako po doirtaia kot 
za PC Imetl morate res prevef de- 
narja, da kuplte baino drag pro- 
gram. potem pa ga podariale prlja- 
leljem. Vsi neXTovi programi ima|0 
llcenco. saj so namenjenl za resno 
delo. In mogode bo kdaj celo treba 
dokazati. da Imate legaino kopljo. 
Cana so zaaoliana tudi zato, kar le 
krog uporabnlkovzalo ozak. Vandar 
se je veliko prtznanih programskih 
hiS ie odIoCilo pisati programe za 
naXT (naprodaj sta npr. Mathemati- 
cs II In WordPerfect). 

Govore6i tiskalnik 

Poleg radunalnika la bll govoreCi 
laserski tiskalnik. Kadar nima papir- 
ia. vi pa hoietenavsak nadin tiskatl, 
vam neZen ZenskI glasv lepianglaS- 
Clni pove. >Your printer is out of 
paper-. Ce se papir meSka, zasllSI- 
le: -Paper Is jammed In your prin- 
ter-. Tiskalrtlk zna sporoditl Se mar- 
slkatero napako. Manjka mu samo 
to, da bi ]0 kar earn popravll. LoCI|l- 
vost leaoodpl. torejza7S odstotkov 
vadja kot prl HP lasarJetu III. Tiskal- 
nik seveda mma pomnilnika. upo- 
rabija kar neXTovaga. Sporazume- 
vanje je v PostScrIptu. meharlka 
V tlskalnlku pa je Canonova. 


Berkeley 4.3. Normalen uporabnik 
Unixa sploh ne opazi, razen de 
Izrecno Zeli delatl z njim. Z mISko se 
popelje na zapis CONSOLE, dvakrat 
kllkne In Ze je v starem ukaznem 
nadlnu. Drugade se vse dogaja 
V Workspace Managerju (upravnlku 
dalovne povrSIne). 

Workspace ima vse funkclja za 


komuniciranjem. Menijl niso obldaj- 
nl, ampak jih lahko premikamo po 
zaslonu. Postavimo jIh Ija, kjer nas 
bodo naimanj motlli In bodo najhi- 
treja dostopnl. Tudi Imanikl so na- 
kaj posebnega. V globino po drava- 
su se premikamo od leve proti des- 
nl. Oatoteke so brez puScIc poleg 
Imena, imeniki pa jIh imajo In se kar 
ponuiajo, da pogledamo. ksj aaskrl- 
va V njih. Pol. po kaierl smo sa pra- 
mikall, je oznadena z belim oza- 
djem. Poleg lega si lahko slandard- 
ne aplikadie. ki jih uporabljamo. 
postavimo kjerkoH na zaslonu (po 
navadi so na dasnem robuj. Za vsa- 
ko apllkacijo si lahko nariZemo 
ustrezno Ikono. Prej all slej se dlo- 
vek navadi, da je njegova desnica 
ved dasa na miski kot na tipkovnicl. 
Podutll sem se kar nekako ogoljula- 


NaXT 


radunalnik za davet- 
:a lata, kot ponosno pravi Stave 


Ikone 


all prejShsm sloletju. Ne)CT z laser- 
skim tiskalnikom stane okoli 7000 
USD (vZdruZenin drZaveh). Ob kon- 
cu se zahvaljujem prljatalju Marku 
in njegovl boljZi polovici Helen!, ker 
sta posodila to drno zivalco. 

NASLOV: 

NeXT Computer, Inc. 

900 Chesapeake Drive 
Redwood City. CA 94063. U.S.A. 


I operacijski sistem je 
seveda UNIX, imenuja pa se MACH 
UNIX - verzlja z univerze Camegle- 
Mellon. MACH je zdruZIjlv z verzljo 


$ y a. 

1 E 

I i 

# ‘ 

u 

E 

^ 1 1 

Pi 1 






rr 


FUJITSU DLllOO. 


Videz 


vara 


ZVONBORMATKO 


r red skoraj desetiml lall sem prvid 
Vidal majhen matrldni tiskalnik, ki ni 
bll namenjen kakZnemu profesi- 
onalnemu radunalnlZkemu sislemu, 
ampak bol| za k hiZnemu radunalni- 
ku. Takrat so bill mnogi zmotnega 
mnenja. da se te tehnologija ne bo 
ved razvljala. Udarec develih Igllc 
skoz plalnen Irak s drno bervo - In 

To je bilo le deino res. Sdasoma 
so zadell matrldni tiskalniki told! 
s 24 iglicami v glavi. Danes so 
opremljenl z vedno bolj zmoglilvimi 
procesorjl, brain! pomnllnik za zna- 
ke in prshodnl pomnllnik za sporo- 
dila tz radunalni ka pa sta vedno vet- 
ja. Vedinl sprememb je botroval Ep- 
son. Zato se ga upravideno OrtI sie- 
ves, da je V tIskalniZki industnji ti- 
sto. kar je Mercedes v aviomobilskl. 
Ce Zelijo drugl proizvajald sploh kaj 
prodatl, morajo ensko kot Epson 
ponuditl ceneje all pa za enako ce- 
no pohuditl bistveno ved. 

Za testiranje sem si prl podjelju 
Mega iz Borovelj sposodll snega iz 
serlje novlh tiskalnikov tovarne Fu- 
jitsu. V seriji so tiskalniki OL900, 
DL1100 in DL1200. Prvi tiska semo 
drno-belo, drugi uporablja tudi 
banini trak, trelji pa ima SIrok valj, 
zato lahko na njem uporabite SIrokI 
radunalniSkI papir z naluknjanimi 
robovl. Trije bratje so si zelo podob- 
ni. Vzel sem ztato povpredje, 
DLflOO. 

Ko sem ga prvid videl, se ml je 
zdel duden. da ne redem grd. Tiskal- 
nik je precej visok In SIrok, po drugi 
plat! pa presenetijivo kratek. Na 
spreOnjem delu je polidka, ki ima na 
Oesnl strani Stlrl tipke in nekaj ludk. 
Poleg obldajnlh (on line, FF, LF) je 
tu lipka MODE, s katero nastavlia- 
mo delovanje tiskatnika. Pozor! Ce 
MODE po vklopu prehltro pritlsnete, 
se V tlskalnlku poZene program za 
nastavljanje delovanja, to pa lahko 
neveidamu uporabniku naredi ne- 
kaj preglavic. Levo spodajje prostor 
za dodatno pomnilniZko kartlco 
z novim naborom znakov all emula- 
cljo ie kakdnega tiskalnika. Na dea- 
ni strani so tipka za premlkanje va- 
Ija. prikijudek za vmesnik centro- 
nics (all RS 232) In stikalo za vklop 
tiskalnika (za konektorjam vmesni- 
ka). Hrblna slran je puZdobna. na 
njej sta le veliki nalepki s podalkl 
0 Izdeiku (220V. Fujitsu Ltd. ipd). 

Na vrhu DL1100 je velika ploZda 
za lodavanje prlhaiajodaga In popi- 
sanega papirja, lahko pa nam rabi 
tudi za vodllo prl vlaganju llstov. 
Pod ploZdo je mehanizem za potl- 
sVanje papirja z naluknjanimi robo- 
vl. Na zgornjem delu tiskalnika je 
V levem zadnjem kotu rodica za izbi- 
ro papirja z naluknjanimi robovl all 
posameznih llstov. Pod prozornim 
poKrovom. skoz katerega prihaja 
popisani papir, je HOstoIpcev SIrok 
valj. To pomani, da lahko pISe na 
podez obmjen Net papirja A4 oz. na 
pokonci postavijeno In odprto polo. 




papirja. Zdaj nam ja jas< 
tiskalnik tako visok in 
kondno sa to potrdl, k> 
otiskalnil 

Zl vodoravno kot obldaj- 
no. ampaK na papir pISe praktidno 
na spodnji strani valja. Zato je po- 
treben dodalen prostor pod valjem. 
V globino pa lahko men tiskalnik 
manj. 

QIava premlka tudi kaseto z barv- 
nlm trakom. Marsikaleri pioizvaja- 
lec tiskalnikov bi si lukaj lahko ogla- 
dal, kako preprosta je zamenjava 
kasele. Potrebna sta samo palec in 
kazalec, lahko tudi tisle roke, s kale- 
ro ste manj spretnl. Prl Epsonovlh 
tiskalnikih, npr. L0500 In LX400, 
morate poprljetl z obema rokama in 


Preden vstavite prvi list 
papiija . . . 


poskusll nc . . , 

naSe streSIce. Vedel sem samo to, 
da so nekjs v pomnilniku. Tako mi 
hi preostalo drugaga, kot da se lo- 
Ilm prirodnika. To nl nekaj llstov na- 
pol praznega papirja, pad pa je za 
dober prst debela knjlga (pribllSno 
350 strani). Razdeljera je na Ova 
dela: uporabniSki In programerskl . 



su siovarfieK novih poimov in stvar- 

N4fdai{Se poglavje v prvem delu 
snroincka oplsu|S. kako nastavlli 
Peiovanje liskalnika. UporaPnik mo- 
re la del vsaj prellslatl. drugaia bo 
prs{ all siei klical na pomoC koga, ki 
)• lo 2a opravll. Drug! dal obravnaya 
vaa uka2e. kl |in tiskalnik uboga. Ce 
jkaz vpliva na obliko izpisa (npr. 

znaka), je to ponazorieno a prlme- 
rom ukaza in z izpisom. Vsi primarl 
so napisani v baslcu. Priroinik sa- 

OU*(w’'ciji|kSnik 

magamo s knjigami 


DE.ll 


b vklopu tiSfiimo tipko MO- 


pripravljen za nastavitve (naCin SE- 
TUP). Papir mora bill 2a vlo2en. Nai- 
prej se bodo Izpisala navodlla za 
jporabo, za njimi pa orvi meni. Po 
njem se sprebajamo s tipko MODE, 
izbifo pa potrdimo s pritiskom na FF 
an LF. Iz poznajiih mamiav nas v pr- 
vaga vrna pritisk na ON LINE. Vsa 
naslavitve lahko stiranimo v dva ra- 
zli£na menija. 6e delate s posamez- 
nimi list!. ]in imejte za vsak primer 
neka; pri roki (nastavitev enega sa- 
maga manija za dalovanja tiskalnika 
in LQ2S50 zabtava dva atra- 
ni papirla). 
da jih ne 
Toda 2e pt . 
sa boats najbrt poSutlli k 
isk. Tako kot pri radunalnikih vslga 
pravilo: tiskalnik ns bo dal oval tako, 
kot tellte. ampak natanino tako, 
kot ate mu ukazall. Oe bo 2lo kaj 



Outlined ABCJSD 

Shaded ABCCD 

Outlined & Bbaded ^CGD 


‘and 


BIG 


opcljo TEAR OFF (pritisk na tipki FF 
in MODE bkrati). Papir se potisne ia 
neka) vrslic napre), da ga labko na 
Koncu atrani odtrgamo. V zatetno 
1^0 88 vrnemo^ ponovnim priti- Uporabs 


Ker ima tiskalnik polisni traktor, 
sem tako) preskusll. kako se bo 
odrazsl pri polo2nlcsh in virmanib. 

Naki Starov tiskalnik )S virmabs Ir- skom~na tipko. Tako 
gal na prelomu strani, pri tern pa se papirja popisan in nl£ ne bo Slo v Iz- 
)e zaradi hude mehanskeobremeni- gubo. Z ukazom LOAD (pritisk na 
tve glave $e resetiral in je bilo treba tipki LF in MODE hkrati) vzame ti- 
venomer poganjati program v ra£u- skalnlk papir in ga postavi v za£etni 

V tovarni zavedali in so za dodatno ne papii 

opremo priporotali vleinl traktor Posamezne lists (abko vlagamo 
OLtlOO le brez kakrSnlbkoli ts2av zenojnimall dvoinim podaialnikom. 
zpisal pol Ikalle vlrmabov. NIti ana- ki ga dokupimo, all roSno. Ukaz je toPu papiria. 

ga ni strgal all poSkodoval. tak kot pri papirju z naluknianimi Isvi rob, nitm 

Oe jB V tiskalniku papir z naluk- robovi (pritisk na LF in MODE ' ’ ‘ ' 

njanimi robovi, labko uporabi 


imo s premikom roCica zi 
apirja (posamezbi listi al 
naiuknjanimi robovi). 


pniakoval. I 


barvni Izpls. Program!, kl podpirajo 
barvna matri^e tiskalnika. so na- 
mred redki. Ce npr. v paketu Win- 
dows izberate za tiskalnik -Epson 
24-pin-, le V menlju tudi opcl)S Co- 
lor. Ne glade nato. all jo vkl|u£iteall 
ne. bo tiskalnik vedno narisal le £r- 
no-balo sllko. Zatel sem 2e dvomiti 
o tern, da je DLl 100 zdru2l)iv r Ep- 
sonovima modaloma LQ2500 in 
LQ2550. Prebrskal sem priroenika 
za Windowss in tiskalnik... vsa za- 
man. Pogledal sem ie v daloteko 
README.TXT v Windowsih. Aba. Ui- 
kaj je grm. In kja je zajecT Lapo 
piSe: iz PainlBrusba lahko natiskata 
barvno sllko le, be Imale barvni IL 
skalnlk s PostScriplom all HP Pa- 
intJet. 

Lotil sem se ludi AutoSketcba. 


li liskanje 
ipoSteval n 


irl gonilnike za Ep- 
' ' alnike, M naj 
f barvah. Ce- 


... risal naprej. ^.... 

pISa vobeh smereh. Ca js pokonbna 
erta nalomljena. lahko to popravlle 


Vsi, lei hocejo biti na tekocem 
z dogajanji 

V znanosti in tehnologiji, 
vsako sredo v DELU 
berejo prilogo 

ZNANJE ZA RAZVOJ 


gonilnik 

LQ2550. 


povsod vkljjtil tiskanje v barvah, je 
bila slika £rno-bela. 

Edina svatia iziema je bil DrHalo. 

V tern paketu le gonilnik za 24- igll£- 
ne tiskalnika. ki podpira tiskanje 

V barvah. Z njim lahko po dotgem 
ovinku natiskata barvno sliko iz 
WIndowsov. Sllko v (ormstu PCX all 
BMP naiprej pratvorlle v format 
CUT, pri tern pa nikar ne pozabits, 
da Ob tern nastane ie datoleka PAL. 
Ob si ho£ele ogledati to sliko v pro- 
gramu DrHalo. morale v Selupu pr 
vlino nastaviti na£in dr'” 
ijlvost. barve). Ds 
te V dveh dellh: f 


sj PAL. N. 
zala barvna si 


sebej CUT in po- 
onu sa bo prika- 
V vsem sljajj in 


Tiskalnik sem prilagodil na£inu 
dalovanja a la epson LQ25S0. HIsal 
I je natandno ti 


, ivl -logical se- 
. logifno lies zabetek pl- 
sanja. To se je najlepbe videlo pri 
rlsanju. Ce je blip treba nskaj nari- 


irazno sre- ponujali I 
tern glava rnatribnih 


Bilo bi lapo. £e bi ob tiskalniku 
doblli diskalo z gonilnikl za nekaj 
najboli populamih progamskih pa- 
kelov, kl sicer Imaio barvni prikaz. 
barvni izpis Iz njlh pa bi bll veb kot 
dobrodobel (npr. AutoDaskovi pake- 
ti. Windows...). Ootlej bo barvna 
zmogljlvost OLHOO v va£]l man ne- 
Izkorlibana. 

To vaija tudI za nablne izplsova- 
nja, ki |ih obviada tiskalnik v sebi 
laslnam nafiinu, programske pod- 
pore zanje pa nl. Naibr2 ne bosta 
nsSli dosti zanesenjakov. kl 0) bitl 
pripravljanl v svo) urajevalnlk base- 
dll vdelovati vse mogobe ukazne 

“ najbolj 2el, da ne 
izpisall znakov 
I. To so doslei 
laserski tiskalniki, vebina 


Poslastica se skriva v DL11(X3 
lastnem naCinu delovanju 
(DPL24C-I-). Znake lahko razteguja. 
povebuje, uokvirja, senbl... Izpiso- 
vatl zna tudi brtno kodo. In to na 
osam nablnov. 

K tiskalniku lahko dokupimo 
plsanje v barvah. Barvni 


Sibka (obka vsi 

naSa strsSica. Ce tako izpopolnjen 
ROM hi dovolj dober. V skrlvanju 
nablh znakov pod bvedski nabor je 
past, ki so jo najbri odkrili le redki. 
Poskusite izpisali Oaaedilo. kl bo 
hkrati uporabljalo namike preglass 

nabori v ROM-ih tiskatnikov namrec 
niso zapisani vsak zase. CvedskI in 
nemSki nabor imata nekai skupnlh 

V ROM-u'napisani si 


• " • DELO 


OUATTRO PRO 4,0 

Tudi V cetrto gre rado 


ReSitev ie kodna atran 852 2 naii- 
mi anaki v MS-DOS-u 5. TIskalnik 
OL1100 Ima V nOM-u kar dvajset 
nacionalnih naborov In atandardov, 
od tega pet kodnin atrani (437. 850. 
860. 863 In 865). Morda ne bl bllo 
alabo. be bl nail predelovalcl epro- 
mov poleg YU znakov. kl jih skrivaio 
pod ivedski nabor. zamerjali eno 
(eh strani s kodno atranjo 852. No- 
tranjl pomnllnik tiakalnika hranl ce- 
lo vrato znakov iz veb nacionalnih 
naborov. mad njimi vse naie znake. 
Nacionalne nabore sestavijamo ta- 
ke, da se notranji nabor navzvan 
naalovi drugabe. ZnakI 6. (!;, S, i, 
i. t. S. i In d zaaedaio v notranjem 
pomnilniku mesta 275, 305, 306. 
309. 311, 312, 313, 314, 317 in 318. 
Od zunaj jih ne moremo vkijubitl. aaj 
so njihovi naalovi 2e krepko bez 255. 
ZnakI od 304 do 357 niso vklfubeni 

V noben naclonalnl nabor oz. stan- 
dard. so pa ie vdelani v OL100. Ca 
jim navzven spremenimo naslove, 
bo z njimi takoj deiovalo vse, od 
sanbenj in povabav do proporcl- 
onalnega tiaka. 

Kupltl all ne? To je zmeraj teiav- 
no vpraianje. TIskalnik ima vlsoko- 
letebe lastnostl (naborl znakov, pl- 
sava, hitrost, ilrina valla...). Za vse 
to cena nl prellrana. Delo s tlskainl- 
kom je lahko tudi za blovaka, ki ni 
vaien aoftversko/hardverske lelo- 
vadbe. Zato bo pri listih, ki kupujaio 
24-iglibni tiskalnik. tujltsu DL1100 
zagotovo zelo resen konkurent 

V tekml za prostor ob njlhovem ra- 
bunslniku. 

Tehni^ne lastnosti 


Glava: 24 iglic. premer Igllce 0.2 

Hitrost izpisa: od 50 do 240 znakov 
V sekjndl (letter lOcpI alt high-spe- 
ed draft brez barvnsga adapterja) 
Emuleclla (vdelana): fujitsj 
DPL24-f. IBM proprinler XL24, ep- 
son LQ2500. epson LO2S50 (Oodat- 
ne emulacije so na voljo na pomnll- 
niiki kartici) 

Obllke znakov (vdelane): courier 
10, prestige elite 12. corresponden- 
ce. compressed, pica 10, boldtace 
PS. draft, high-speed draft (dodatne 
na pomnilnliklh karticah all sottver- 
ski opis znakov za nalaganje) 
Prshodnl pomnllnik: od 256 do 
24.000 znakov (naslavljiv) 

Malrika znaka: od 9 x 24 do 36 
X 24 (high speed draft do letter 10 
cpi) 

Trak: brni - do 2.000.000 znakov; 
banrnl - do 200.000 znakov na 
barvo 
Teia: 6 kg 

Dlmenzlje: 460 x 188 x 250 (ilrina 
X visina X globina) 

Vmesnik; cenlronics all RS 232 
Pepin hsti, papir z originalom in do 
tremi kopijami. v listih all neskon- 
ben z naluknjaniml robovi 
Cena:DL900 - 515 DEM 
OL1 100 - 628 DEM (+ 80 DEM barv- 
ni adapter) 

DL1200 - 725 OEM (+ 60 DEM barv- 
nl adapter) 

Kje: prelistajte srednje strani Moje- 
ga mikra s ceniki in z naslovi 


DAVOR PETHICS 


Sorland ja zadnje base zelo hiter 
V izdajanju novih razlibic svojih pro- 
gramov. To veija take za C-r + kot za 
odllbnl tabelarlbnl program Quattro 
Pro, ki smo ga zda| dobili v verzl|i 
4.0. Najboli zanimive so izboijiave 
fontov in dela z njimi. formatlranja 
Izpisa in atrukt are menljev, hkrati pa 
je zdaj mogobe dodaisti zunanje 
lunkeijs In llskall v ozadju. 

Sistem, s katerim sem lestiral 
Borlandov Quatiro Pro 4.0 (odslej 
Quattro Projzdatumom 12.2. 1992, 
je CAT 325 s 4 Mb RAM. grafiko 
hercjles. OEMM 385 6.02 in MS- 
DOS 5.0. Trabna enola le COREtape 
Light, disk RLL z 28 ms z medpom- 
nllniSklm programom Superpek 
v4.l3 iz paketa PC-KwIk Power Pak 
2.13, miika pa Microsoftova, verzije 
7.03. 

Spoznavanje 


§katla |e podobna onl za verzijo 
3 In ludi vssbina je na prvi pogled 
enaka. Edina vidna sprememba je 
ia, da del programa, imenovan Pro 
Show, ni veb loben, temveb je zdaj 
skupa] z disketami in knjigo 0 Ouat- 
tro Pro zlil 5 celoto. 

Program doblmo tudi na disketah 
3.5' (720 K). drjgabe pa na osmih 
disketah 5,25' (360 K). Inslalacljo 
opravlmo z ustreznim programom 
in sa ne razllkuje od prejinjih. Nlka- 
kor ne razumem. zakai Borland ne 
avtomaiizira uporabe stare konfigu- 
raclie, temveb je to treba opraviti 
robno po instalaciji. Zame le blio 
sicer novo same to. da sem kot regi- 
strlran uporabnik ameriike verzije 
tokrat iel po pakel k Marandu v Za- 
grebu. To pomenl. da sem dobll tudi 
Bitstreamove fonte z nailmi brkami. 
Installrei |lh tako. da jih skopirai 

V Imenik QPRO. Crke so razvribene 
po onem napabno zasnovanem 
JUS, ki ga sam kajpada ne uporab- 
Ijam. Najbri ne bo teZav. be bests 
od Maranda zahtevall CRO/SLO br- 
ke po standarOu Latin II. ki nam ga 
prinaia MS-DOS 5.0. pribakujem pa 
tudi. da bo Imel tonte SC. kl so veil- 
ka novost verzije 4. Ce Zellte Bltstre- 
amovlm lontom Iz paketa dodati ie 
kake, je zdaj pravl bas. Prevajanie 

V obliko OPRO je s priloZenim pre- 
program se le malce povebal. 

Zdaj je datoteka O.VHM dolga prl- 
bllino 1 .3 Mb, ves program pa zase- 
de na disku okrog 4 Mb (potem ko 
Izlobile nepotrebne detoteke). 

Kot prej so V paketu th odiibne 
knjigs. Najprs] zabetnica. ki opisuje 
vae novosti te razlibice in vsebuje 

V jbnem delu veliko primerov. Po- 
tem glavni uporabniiki vodnik na 
602 straneh, urejenih po logibnin 
celotati. kl doOro pojaanljo vse moZ- 
nosti paketa. Tretja knjlga je rete- 
renbno ogledalo funkclj In makro- 

Ouattro Pro tradicionaino zahle- 


va mlnimalen sistem: 512 K In Irdi 
disk. Ker pa program nl svstovni 
prvak V hilroali, je zaZelen vaaj ai- 
Btem AT (danes |e AT z 12 MHz tako 
all tako najnIZjameja. ki joje razum- 
no spreJBti). 

Quattro Pro bo za shranjevanje 
podalkov all intormaclje o formatu 
uporabljal pomnllnik EMS do 8 Mb. 
vsako delo s tern pomnilnikom pa 
nujno upobasnl prsrabunavanje. Ce 
vaia naloga ne zahteva veliko pom- 
nlinika. je zato najbolja IzkIJubill 
uporabo EMS. Nobenih teZav nl, d> 
kler ae ukazl. kl jih tipkale in meniji, 
ki jih klibete. Izvajajo v hlpu. Ce pa 
sliiite, da se pred Izvsjanjem nekaj 
dogaja z diskom. to pomenl, da 
Quattro Pro preveb uporabija VRO- 
OM (nalaganje majhnih delov kode 
z diska). Sale tedaj posezite po do- 
dalnem pomnilniku. 

Quattro Pro bed! nad Inlegriteto 
podatkov. Pri Lotusu, na primer, se 
utegne zgoditi. da ne prijavi po- 
manjkanja pomnllnika. kadar se 
skJia povezati 8 kako podatkovno 
bazo. Zato ne boste zvedell. da zah- 
tevana operadia nl zajela vseh zapl- 
sov V bazl. Zsio nevarnol S Quattro 
Pro takinih skrbl nl. 

Prvi pogled 


Program poZenete tako kot prei 
In z iatimi paramelrl (pomembno za 
laslnike mono monitorja VGA). Ce 
imate grafiko EQATVCA. lahko upo- 
rabljale nabin prikaza WYSIWYG 
- karienazaslonu, jetudl napaplr- 
ju. Vse fonte in grafikone boste vi- 
deli V takinl obliki. kakrina bo na 
izpisu. (Tako je natlskan tudi oglas 
na naslovnici te itevilke Mojega mi- 
kra.) V tern nabinu dela takoj opazi- 
mo eno Izmad novosti: drugaben 
miiji •meni> (v drugl vrslici na za- 
slonu). Ta se zdaj Imsnuie Speed- 
Bar. hitri trak. V prikazu WYSIWYG 
sta Rovebani tudi velikost in ilevilo 
hitrin trakov. Zdai lahko deliniramo 
dva trakova. enega za nabin dela 
EdK, drjgega za Ready. Temu traku 
je mobdodeliti veb funkclj In makro- 
ukazov, na razpolago pa so brke od 
A do O. V grafiki hercules, s kalero 
sem z zaslona posnsl tudi slike ob 
tern blanku. je hitri trak navpibno ob 
desnem robu. 

Koristen je TurboSum. kl vam bo 
olaiial seitevanje vrednosti v stol- 
pcih all vraticah. Podatke. ki jih mo- 
rale seilell. Btrnete v blok. Van] 
vkijubite tudi mesto, kjer se mora 
prikazati rezultst, potem kliknete na 
pravt gumb na hitrem traku In to je 

BrZ ko se mato sprehodlte po me- 
nljlh, opazite novost, ki ss mi zdi 
ena naibolj jgodnih. V prejinjih ver- 
zijah je bllo treba Iti skozi preveb 
stopenj, da bi se kaj Izvedio, recimo 
pri Print Layout all Customize Seri- 
es. Zdaj so meniji preobllkovani 
V okvire za dialog (Dialog Boxes). 
Po mojem bl morali zaj^i ie druge 

organlzacija izpisa tabeie in grallko- 


na ter postavijanje ustreznih para- 
melrov nalogibna Ce zares nobele 
delatl lepie. pab ukaZate. na) Ouat- 
tro Pro uporabija staro struKturo 

V prejinjih verzijah je uporabnlka 
precej motllo. ker je blok po izvede- 
nem ukazu izginll. Zdajje omogobe- 
no vebkratno oprsvilo z Istim 
blokom. 

Quattro Pro je bll vedno odliben 

V uvozu in Izvozu tujih formalov (le 
da ie vedno ne pozna izvoza ASCII, 
temveb pridemo do njega s tiska- 
njem. pred katerim je potrebnih ne- 
kaj posegov v format izpisa). Zdaj 
dela tudi z datotekami Lotusa 2.2 In 
3 ter format! Allways. WYSIWYG/lm- 
press In Harvard Graphics. Medlem 
Ko nekateri drug! program! zahtsve- 
|0 za lakine operaeije posebne pre- 
vajalnike (Lotus). Quattro Pro vse 
datoteke neloZi neposredno in jih 
posname v potrebnin formatih. 

(Delo z veb datotekami m povezo- 
vanje datotek sta na standardno vl- 
soki ravni. To je dobra zamenjavaza 
Iridimenzionsine datoteke. Povezo- 
vanje te vrate je mob dosebl tudi 
z datotekami drugega formate (npr. 
.DBF), vendar ni nujno. da so dslo- 
teke V Quattro Pro odprle. Skratka. 
povezave (Links) uporabimo. da bi 
podatke razdelill med datotekami. 
in to brez ponavljanja, kajtl rezultat 

Povezave omogobajo, da obseins 
naloga razespimo na manjie toglb- 
ne celote, s katehmi je laZe delati. 
Za povrh se lahko poveZete z rezul- 
tati label, s katerim! delajo drugl 
uporabnikl. ne da bl vam bilo treba 
zahajati v njihove datoteke oziroma 
nanehno zahtevati nova podatke 
0 spremembah. Ce so vaie tabeie 
vebje od pomnllnika. vas bodo po- 
vezave reiile: v pomnilniku imate 
lahko samo nekalere tabeie. druge 

Quattro Pro je Dil Za od nekdai 
odiibno povezan z datotekami po- 
datkovnih baz. Program zna zdaj 
sortirati tudi stolpee in vrstice (prej 
samo vrstice). Konkurenca je to Ze 
davno ponujala. Ne pozsbite instsll- 
rall sortiranja po nailh brkah (be 
vam niso zasedle oklepajev. morale 
od Maranda zahtevati takb deflnlci- 
jo kot ionte. ki ustrezajo vail razvr- 
stltvi). 

Navodila v programu so pogosto 
pomembna. Sam jih redno uporab- 
Ijam le v WordPerfectu, saj ukazov 
ie po petin letlh ns znam ne pamel 
(beprav nimam slabsga apomina) in 

V Borlandovem da bi si ogle- 
dal podrobnosli o definiranju oziro- 
ma kilcanju funkeij. S pomobjo 
(Help) si V prejinjih verzijah Quattro 
Pro tako rekob nisem mogel poma- 
gali. Zdaj je tisti del s podalki o tre- 
nutno IzbranI opeiji dober. nl pa od- 
liben. Kaj recimo slorltl, be ne vem. 
kje se skriva nekaj. kar potrebujem ? 
Quattro Pro je zdej le dobll lakino 
vrsto pomobi, kakrina mi je vieb in 
kakrSne sem vajon iz WP in C-r-i-; 
abeceoni popis tunkclj. v Katerem ^ 


i p:ilisKom ns prsvo irko br2 naj- 
dem navodlla za usirazen ukaz. 

La^e do izpisa 


Naivet|a poinanikl|ivost prejinjin 
verzij Quattro Pro je blla morda ta. 
da niso poznale tlskenia v ozadju 
(Prim Spoolsr). Sam asm 1o uradll 
z odiipnim lovrstnim programom iz 
paketa PC-Kwik oziroma z dalom 

V OESQVlewd 366. Naposled so se 
spomnlll na to malenkost, vendarso 
jo opravlll males (udno. Dodall so 
loOen program za tlskanje v ozadju. 
takSen, ki ga morale pognati kot 
prltajen program. In to prej kot 
Quattro Pro. Program zasede kakih 
10 K pomnllnika. vsndar ns dsla 

V blokih proslega visoksga pomnll- 
nika (UMB). Gradivo. ki ga poSljele 
za tiskanje. se naiprej posname na 
disk (zakaj nekl Imam sistem s 4 Mb 
RAM: PC-Kwik hrani vss to v pom- 
nilniku?), potem pa vam Print Spo- 


pravzaprav IzpiSe navpik In vi polem 
samo obrnete papir). 

Quattro Pro omogoOa. da llskalni- 
ku poSljemo kak zaCetni niz kod. 
vendar tega nIso uredill zadovol|lvo. 
Kode morale vnesti -dobesedno-, 
Slevllko za Slevilko. Uporabnikom bi 
stvar olajSali tako, da bl recimo na- 
meslo atevllk poslall tekstno kodo 

S Quattro Pro smo vedno doblli 
dobar vldeztlskanestranl, into celo 
z matrlinimi tiskalniki. Za navadne 
izpisa uporabljate lonte svojega II- 
skalnika, za vrhunsko kakovost pa 
Bitstreamova lonte. Pohvaino je to, 
da gre za standardne tone, ki {Ih nl 
teZko spreminlali in dodajati. Nek- 
daj smo pri tern naleteli na neko 
teZavIco: vsakie ko amo poklicali 
kak nov font, ga je moral radunalnlK 
najprej izobllkovati, to pa je trajalo 
nekaj desel sekund (odvisno od M- 
trostl sistema). Ta verzlia poleg 
prej§njih Hersnneyevlh lontov prl- 


zgolj z enim kllcem Imena sloga, 
namesto da bi morall napisali kakih 
desel all vei samoslojnih ukazov. 
Slog Quattro Pro hrani podatke 
0 fontu. Ortah (Unas Drawing), sen- 
denju (Stisdingl. poravnavanju 
(Aligning), vrsti podatkov (Data En- 
try) in obliki itevllk (Numaric For- 
mat) Dolodite recimo slog za naslo- 
ve: limes roman 18 pt, bold, dvojni 
okvir; slog polem imsnujete -na- 
slov>. All pa recimo slog. Imenovan 
•naslovi sloipcev-: hetvetfca, 14 pt, 
sredtnsko, zgoraj dvojni okvir, dru- 
gs tristraniceenojne. InSenavodilo 
za uporabo: naslov tabeie oznailti 
kot blok In poklicali slog •naslov. 
Naslove stolpeev oznaditl kot blok 
In poklicali slog zanje Ce Zellte 
spremenitl vse dele tabeie, kl so na- 
pisanl V kakSnem slogu, je treba 
vnesti spremembo samo enkrat. In 
to V slog. Besedilo, napissno s tern 
slogom, se samodejno prllsgodl 
spremembi. 


ki delo izboijiajo in pospeSijo. All 
ste kdaj v Ze nareieno tatelo vstav- 
ijeli blok IZ drugs tabeie? In aejezill. 
ker ste to morall delali po ovinkih? 
Zdaj je ukazom za koplranje. prena- 
§anie in brisanje v nekdanjih kata- 
gorijah -vrstica- in -stolpec- doda- 
na zelo konstna Izboijiava: blok vr- 
stic (How block) in blok stolpeev 
(Column Meek). Kratko malo vza- 
mete blok In ga preselite NIC ved ni 
Ireba Sleti, kollkoje visok. in vcll|no 
labelo vstavliall preznlh vrstic. 

Orugo, kar mi |e povzroCalo gla- 
vobol. je bilo prestavijanje besedils 
V label!. Zunanjl robovi mojih label 
so dvojni okvirl.znotraj pssopoteg- 
njene enoins drte. Tudi slolpec 
z oplsi vrstic loCuie od Steviik dvoj- 
na dria. Kadarkoli sem note! zame- 
niati npr. prvi stolpec s Stevllkami 
z zadnjim, sem ga moral dati na 
stran. postavltl na njegovo mesto 
drugsga ltd. Pri tern opravllu nisem 
Izbiral based! Ko sem z zadnjim 



oler vrna nadzor nad Quattro Pro. 
Po drugl strsnl je prednost pred po- 
dobniml programi Is. da se Quattro 
Pro zaveda tiskanja v ozadju in zato 
omogoda tudi nadzor nad datoteka- 

Gradivo. kl ste ga namenili za iz- 
pls, tahko zbrISete all zadrZile. Ko 
poklidete okno Print Manager, vldl- 
te skupaj z vsemi potrebnimi Infor- 
macljaml statuse vseh gradiv, ki da- 
kajo na rzpis. Vss to je narejeno 
korektno, vendar se sgraZuiem. za- 
kaj bl moral naprej vedetl. da bom 
hotel nekai Izpisali. Mar ni mogel 
bitl Print Spooler sestavni del glav- 
nega programs? Kljub vsemu je na- 
predek vellk. 

Tabslo js mogoCe samodejno po- 
maniZati, da zapoini vso stran. Krat- 
ko malo kliknate usirezen ukaz 
V meniju. To je odlldno, kadar obll- 
kujste tabelo. saj |0 lahko pozneje 
razSIrite. Namesto mudnega zmanj- 
devanja lontov kilknete Print-to-ttl. 
a tudi moZnost, da faktor po- 
a all zmanjSanja izpisa dolo- 
dlte rodno'z ukazom % Scaling. Ze- 
lo preprost je prehod ns vodoravni 
formal izpisa - Landscape, zavell- 
ke tabeie pa je Se zlasti koristen 
izpis vrste Banner. V slednjem prl- 
marj je SIroka tabela izpisana po- 
stranl dez ved sirani (tiskalnik jo 


naSa nekaj boljdega; lonte vrste Bit- 
stream Scaling Technologies (hel- 
vetica, times roman in courier). Njl- 
hovo nitrost lahko spreminjamo 
brez zgoraj omenjenega neprijetne- 
ga zastoja. kl spremlja standardne 
Bitstreamove lonte. Merand zazdaj 
daje kupcem stare lonte z nadiml 
drkami (kl jih je treba generlratl), 
vendar sem prepridan. da bodo 
kmalu na razpolago tudi fonli po 
novl tehnologiji. 

Vam je kdaj Slo na Zivee, ker ta- 
krat. ko ste Kako tabelo pripravijall 
za Izpis. nisle vedell, kateri font In 
katerl atrlbuli so dolodeni za ta In 
one dele? Eno samo uglbanje! Zdaj 
je to nerejeno teko. kot se spodobl. 
Kadsr oznadim kot blok naslov la- 
bele. kl je oblikovana s kakZnim fon- 
tom, in polem poklldem ukaz Font, 
mi Quattro Pro pokaZe vse podrob- 
nosll o fontu. Obilko tega besedila 
spremenlmo preprosto: kllknemo 
na prava mesta v meniju. Vdad mi js 
tudi. ker ni ved treba definiratl osem 
fontov (Style. Predefined Fonts, Edit 
Table). Zdaj lahko vse lonte uporab- 
Ijamo nepoeredno. 

Izjemne izboljZava je vpeljava slo- 
gov. Styles poznamo iz programov 
za urejanje basedil. Tako pod enIm 
imenom hranimo skupino atribulov 
besedila, tistlh. kljin pozneje upora- 
blmo za katerlkoll IzbranI tekst. In to 


Oolodanje sloge je zelo prepro- 
sto. Nabore siogov je mod posnetl 
na disk pod razlldnimi Imenl. take 
da zberete istoimenske sloge razlid- 
nih odienkov all razlidne nabore 
siogov za razlidne namene. Odlid- 
nol Poleg siogov lanko definirate 
lastne formate itevllk. Oatuma in 
ure. vkljudno z vnosom besedila 
(kot npr. V ceni 1 256.89 SLT). 

Za formstlranje besedila Quattro 
Pro Zal ponuja ano samo moZnost: 
besedllu, kl se razteza dez ved stgl- 
pcev, lahko spremenite robove. Ce 
recimo vpiSem naslov tabeie, ki ob- 
Sega osem stolpeev, in ga uokvirim, 
Quattro Pro tega besedila ne zna 
centriratl. temved morate samI 
-gnatl* naslov do sredine. 

Piijetnej§e delo 


WYSIWYG nl novost, saj so ga 
uvedli Ze v prejSnjl razlldicl. vendar 
ga moramo omeniti. Namenjen je za 
karlici EGA/VGA. (Kaj pa vedina 
uporabnikov, kl Imajo hercules? 
Borland, na pomod!) Na zaslonu 
V grafidnem nadinu dela vidite vse 
tonte In tabeie v lakZnI obllkl. v ka- 
krinl bodo izpisani. Urejanje je po- 
vsem normalno. zaslon pa lahko po- 
vedale all pomanjSate. 

V lej verziji je precej podroOnosli, 


stolpeem prinesel &e dvojni okvir 
desnega roba tabeie, se je znadel 
med prvim in drugim Stevildnim 
stolpeem, toda besedilo opisa je bi- 
io od tabelarldnin itevllk lodeno 
z enojno drio. Spel sem risal okvir 
Tabeie... Quattro Pro je naposled 
ponudil ukaz Copy Speidal. s kate- 
rlm skopiramo Dodlsi vsebino brez 
lormatiranja all formatiranje brez 
vsebine. Bog bodi zahvaljen' To pri- 
de prav tudi kot altemativa za dolo- 
danje Istega formala v razlldnih de- 
llh tabel all v razlidnlh t^lah. Sled- 
njl primer sicer najbolje reiimo 
z ukazom Styles. 

Ne vem. kako na (e stvarl gledate 
vl, a zems je preved krelic kratko 
malo - preved. Dober pnmer so sli- 
dlce V programlh za Windows: po- 
goslo se Izgubim in potem lidem 
besedilo, ker se mi niti sanja ne, kaj 
kaka slidica povezuje. Za tiste. ki 
Imajo radi pisane ukaze. prijetna 
novost. Bloke, ki ste jih poimenova- 
li. naj samo omenim: to je odilden 
nadin. da pospeilte delo. saj el nl 
ved treba zapomniti koordinst ele- 
mentov, kl jih uporabljale npr. v lor- 
mulah. Quattro Pro je dodal moZ- 
nost, da imena blokov na kratko 
opiiemo. Maksimalna dolZina je 71 
znakov. od tega se brez pomlkanja 
vidi pnilh 49. Ko zdaj postavlte kur- 



njegov opis (nii veS si vam nl treba 
raabijali glave. ka| na| bl bll Izvfinl, 
Ka| pa Izvfln2). 

Spremenlli so tudi obliko okvira 
za vnos imena daloteke. Zdaj la po 
dablu Imanikov lale poiskati datote- 
ko, ki bl jo radi nalo2ili. Po mojem 
pa (o ie ni urejeno najbolje. Ne gre 
samo za datoleka Iz menija File. Kaj 
|e z vsamf druglml nalaganjl (im- 
port, style...)? V takSnIb primerih 
sa poSteno namuOlte, praden najda- 
te kaj eksotifnega. Kar poskusite 
naloilll datolako ASCII, ki se imenu- 
ja TEST, In brt boste razumeli, kaj 
hoOant rail! Vsi okviri za nalaganje 
datotak bl moral! bit! podobnl onim 
Iz programov za Windows, nikakor 
pa ne s tako majhnimi okancl. 

MakroukazI so odlieno dokumen- 
tlrsnl In dobro organiziranl. Lahko 
jih posnamele v knjiinlca oziroma 
V posebne datoteka. kl jIh po potre- 
bi odprete. MakroukazI vkljuiujejo 
tudI osnovne moZnostl za popravlja- 


tako, da je drugaOne obllke. Iz laba- 
larltnlh podatkov je grafikon zelo 
labko ustvaritl. 

V prajSnjl varziji so dodali korlst- 
no moZnost, da sa spremembe 
V gratikonu samodejno poanamajo. 
kadar v ani datolaki dalamo z vaP 
imenovanimi graflkonl. Nobenih (e- 
Zav ni tudi s preseljevanjem graliko- 
nov. Omenisna IzboljZava v organi- 
zacijl menijev je tu moino opazna. 
In to V skupini za prilagajanie videza 
gratlkona (Customize Sarlaa). 

Za pregledovanje gratlkona jedo- 
dana funkcija Zoom. S kllkom na 
■r -I- se grafikon na zaslonu poveia, 
sprltlskom na -- sezmanjia, med- 
tem ko ga z == vrnamo v naravno 
vellkOBt. Izjemno korlstna je funkcl- 
|a Pan. kl je v meniju oznaPana kot 
« In >. Recimo. da Imamo Sest 
serij podatkov. dellniranih za dani 
grafikon. radi pa bl izolirali pogled 
na prve tri mesace poslovanja. Kll- 
knete z mISko In grafikon sa bo raz- 


MoZnostl za izdelavo prezanlaclj 
so odllPne. Prezentaclje se lahko 
odzivajo na navodila opazovalcev. 
Zelim si (Ze spel) samo tega, da bl 
bllo prezentaclje moP loPiti od 
Ouattro Pro In jih opravljall samo- 
stojno. To morda nill nl funkcija, kl 
bl spadala v tabelarIPni program, 
vsekakor pa bl bila korisfna. Ce Zall- 
le IztisnItI iz prezentaclje kar najveP. 
dodelate gratlkona s programom 
Annotator. Oe na bl ponavltal pove- 
danega v prejSnjIh zapisih: gre za 
zelo dober risaini program. 

Graflkone le mogoPe kot Ze prej 
Izvozlll V formallh EPS, PIC In PCX. 
Nikakor mi nl jasno. zakaj so barve 
gratlkona v tormatu PCX Inverzne 
(ozadje je npr. Pmo), obllka pa kva- 
dratna in ne lakpne, kakrPna je bila 
doloPena skraja (normaino kj3). Po- 
grePam tudi moZnost Izdelave v Pa 
kakem formatu. UvaZamo s forma- 
tom CGM In z datolekami Cllpbo- 


Madtam ko je Excel v anallzl po- 
datkov daleP n^redoval, ga ja zaPal 
Ouattro Pro lovltl sale v prejPnjI ver- 
zijl. V mislih Imam vpraSanja vrsle 
-Kaj bl sa zgodilo. Pa bi spremenil 
ceno blaga- all v anglePPIni What- 
If-Analytit. Osnovnl napin pozna 
eno spremenljivko, odIIPno pa je. da 
je mop opraviti takpno analizo ludi 
s podalkl V bazl. Zdaj Imamo na 
razpolago tudi kompleksnejSI naPIn 
anallzlranja In sicer z varllranjam 
dveh spremenljtvk v formull. Kombl- 
nirati je moP veP Izvirov podatkov. 
Nasprotna funkcija od te je Solve 
For: lormulo raPuna -vzvratno-, t|. 
IPPe vrednost spremenljivke, kl bo 
dala iskani (podani) razultat. Ta 
analiza variira eno spremenijivko. 

Najboli kompleksna anallze le vr- 
sle opravimo s funkdjo Optimizer 
Nameniena je rePevanju sestavlje- 
nih nelinearnlh problemov, kJ lahko 
vaebujejo veP spremanljlvk in Izra- 
zov. Ta probleme definiramo tako, 



nje napak (Oabugger). Njlhova 
zmogijivosll so velike, vendar se ne 
morejo kosatl s programabllnosljo 
labelaripnega programa Excel. 


Grafika 


Qrallka je bila In ostala odiika 
Ouattro Pro. Ne pozna sicer vseh 
moZnosti rotiranja grafov, kakrpne 
ponuja Excel, loda preveP pramika- 
nja sem tertja le nl dobro, saj mlmo- 
grede doblP nePItIjIv grallkon. Ouat- 
Iro Pro vsebuje enajsl vrst graflko- 
nov in dodatne Ptiri vrsle JrldimenzI- 
onalnih. Novosi le verzije |e grafi- 
kon s krogl (Bubble), Peprav statist 1- 
kl trdijo. da povrpina kroga all tridi- 


posreduje prave razlike med vell- 
kostml podatkov. Ca vam to nl jas- 
no, se polgrajte s tormulo za povrPl- 
no kroga, kl prikazuje nekaj, kar |e 

vellkosti dve. Oglejte si rezullat: ra- 
zllka nl inoatl dvoina. Podobno je 
s kocko In sorodnimi telesi. 

Za vePIno uporabnikov je veP kot 
dovolj, da obviadajo videz grafiko- 
nov, pozicjo legend, naslovov In 
drugih elementov. Vsak element 
gratlkona le tekstno moP deflnlrati 


piril all skrPII, pri tern pa pokazal 
maniPI all vePjl del dellniranih po- 
datkov, ne da bl bllo treba naprej 
doloPItl vhodno serijo za la gra- 
llkon. 

Opazna novost te verzIje le moZ- 
nost fntellgentne grafiPne anallze 
(Analytical Graphing), na da bi 
spremlniall vhodre podatke za gra- 
llkon. Vzemimo, da Imate tabelo 
s prikazi poslovanja za vse leto. In to 
po dneh. Ce vaa zanlmajo podatkl 
za meaec. tedan all Petrtlelje, kratko 

in z njo strnele veP podatkovnlh 

Kadar Zelite anallzirati trend po- 
datkov, morale -zgladlli- vrhove 
krivulje. Za to poskrbi funkcija Mo- 
ving Average. DoloPita lahko ob- 
dobja In oznaPIte poudarjene toPke 
anallze. Linear FHgenerIraPrto, po- 
trebno za najboljPo predslavllev po- 
datkov s preproslo linearno regresi- 
jo, ExponenHal PH pa Prto za podat- 
ka. kl se spreminjajo ekaponentno. 

Tovrsine moZnosti smo opisall 
zgolj na kratko. Pomenijo najveP. 
kar ta hip poznamo na tern podroP- 
ju. in za uporabnike, kl se ukvarjaio 
siakSnImI analizaml. bodo suhozla- 
to. NIP veP nl treba spraminjati label 
oziroma delati z zapletaniml makro- 
ukazi, vse rezultate anallz vidimo 


Analiza 


Ouattro Pro Ime zelo dobro zbir- 
ko funkclj za Oslo s labeleml. Zeros 
sem uiival, ko sem reZeval nekatere 
matematipne in slatisliPne naloge, 
Kl sicer niso zantevale Izjemno leZ- 
kega preraPunavanja. vendar je bllo 
opraviti 2 vellKo kollPIno podatkov. 
Zato za slatlstIPno obdelavo Qual- 
Iro Pro precej uporabljam. V knjlgl 
so tunkcljs odIIPno sistematizlrane 
In pojasnjene. Pa pa nimate Izvlrnl- 
ka, mlrno pozabite. da Kai takaga 
sploh obstaja. 

Pomanjkljlvost, na katero aem 
opozarjal Ze od prve verzlie. je bila 
la, da nl bllo moP Oodajati uporabni- 
iko pisanlh funkclj. Naposled so 
uvidell, da je to potrebno. In so sa 
prldruZIll nekaterlm. kl se |lm zdl ta 
moZnost Ze Oolgo normalna. Zdaj nl 
veP teZko delati z zunanjimi knjlZni- 
cami funkclj, ki so naplsane v C-ju. 

Kadar vIOIte kako tujo tabelo, zelo 
teZko ugotovlte, kai se na temelju 
Pesa IzraPunevs. Podobno je z last- 
nimi velikiml tabelamr. kl smo jih 
oblikovall Ze pred Pasom. V tej ver- 
zlji programa so to pomanjkljlvost 
naposled odpravlli: funkcija Audi- 
ting gratlpno pokaZe razmerja med 
referenPnImi poljt. 


da vtabell obliKuJemo realen model, 
potem pa nastavimo trI elemente za 
analizo: kalera rezultate polrabujB- 
mo, katere apremenijivke lahko Op- 
timizer zamenjuje In v kakZnin okvl- 
rlh mora bHI reZitev. Ko ja model 
problema definiran, ga lahko poa- 
namemo na disk In pozneje naloZI- 
mo. To je dobro, kajtl veP;e anallze 

zastavltl. Peprav nam Ouattro Pro 
zelo pomaga In je med delom nas- 
ploh zelo IpgIPen. Kadar imamo vap 
modelov. podatkov ni teZko anallzi- 
rati na veP naPInov. ne da bi Izgublll 
rezultate drugih anallz. 

Od analltlpnih orodlj pozna Quat- 
tro Pro tudt analizo dislribuelje (ko- 
llko vellkosti gre v okvir zastavijenih 
rangovj. Drug! matematIPnl orodji, 
s katerima Ouattro Pro zelo dobro 
dela, sta matlPni raPun in regresivna 
analiza (Regreailonj Ta analiza 
nam pomaga ugotovlti. kako ena 
skupina vrednostl vpliva na drugo 
(klasiPno vpraZanie; kako oglaZeva- 
nje vpliva na prodajo). 


PodCrto 


MeOtem ko me nl kollPIra novosti . 
V prajZnjin verzljah nikdar Pislo za- 1 


dovoljila, lahko zdaj regiatrlranlm 

pnporoCim, na| preldejo na novo ra- 
zi>£ico. Po hitrosli dala resda nl ave- 
lovna pryaXInja. toda program je ze- 
•o zan«l|lv in logiPan. OdllPno dala 
tudi < mrati. Glada aledniaga •Pa- 
pa- same zaradi tega, ker vaako de- 
lovno rrveato potrebuje svojo kopljo. 

Pnpomb nimam vallko In v glav- 
nam vel|a|0 za podedovana grehe 
- prei all sla| se bo vsa to uradllp. 
^elim si predvaem, da bi rrarri Ma- 
rand zagotovilnape znakevoblikah, 
kl so pri nas stendardne, potam da- 
toiake za sortlranja, Bllatreamova 
fonia pa tudi vverziji SC. 

Za jpenje je program lahek, do- 
kumentaciia je iluslrirana z mrogi- 
ml prlmeri. Izpis je izjemen, tako da 
kar na morale verjetl, kaj vaa zmore 
vai atari malrldnl tiskalnik. Uporab- 
Ijate lahko vse datoteke, makrouka- 
ze In strukturo menijav Iz Lotjss. Po 
potrebi le mot menije v Qusttro Pro 
doloiltl iisto na novo. 

Pred ppdobnimi Izdalkl Ima Quai- 
Iro Pro pri nas neko prednost, na- 
mrot moCno in reano podjetje, ki 
trZI program. Pri Merandu so izjem- 
no korektni In ljubeznivi, morda so 
celo najbolj profealonalnl zaslopnl- 
kl tujih ratunalniakih dru2b v naiih 
krajih. Tega ne Irdim samo kot upo- 
rabnik Borlandovih programov. kl 
samjIhZeprej kupovalprlMarandu, 
lamvet ludl po gradivu. s kalerlm 
me oskrbujejo kot novinarja. 

Ta hip je Quattro Pro 4.0 preprit- 
l|ivo nsjboIjSi program za tabelarli- 
naopravllav - neokenskamokolju. 
OdIltno dala z OESOVlawom 366 
(preakuUI sem ga mad pisanjem te- 
ga besedlla) in tudi a Sepavlm mrav- 
l|incem Windows. 

Kaj je boljie. Quattro Pro 4.0 all 
Excel? Na to vpraianie ne morem 
odgovorltl, doklersena boats vmo- 
jem sislamu zoknom ob oknu prika- 
zala Excel 4.0 in Quattro Pro for 
Windows 4.0. Qe bo vse po naCrtin. 
si bom to mogel prlvoiiitl ie tedaj, 
ko boste preblrall ta vrstlce. 

VZDA je cenazata razred progra- 
mov slandardna, tu jo navajam sa- 
mo kot marllo - 496 USD. Pri naa je 
novi program (s tonti vred) ob kon- 
cu radakclje stal 34.990, nadgradnja 
za uporabnika slarajSih verzij pa 
14.990 SLT. 

NASLOV: 

Marand d.o.o. 

Kardeljeva plotted 24 
61000 Ljubljana 
Slovenlja 
Tel.: 061 340-652 
Faks: 061 342-757 



RAeUNAlNlSKO 

IZ0BRA2EVANUE 

TEL. 5SUS7 


INTERNET, 


Ves svet je mreza 


kl usmeriaio p^ 


DENIS TRCERdipling. 


Ratuna 


nalnitke komunikaclie In 
IS vetini ljudi 2e do- 
. ia - ie nit drugega. 
poveiejo z njima besedo Novell, ne- 
kaj smilnikov pa bi pretlnila tudi 
misel: -Aha. OSII- Ampak (u se vsa 
stvar V resnici te zdalet ne konts, 
kajti aider bi bllo ilvijenja prevat 
preproslo... 

Seznanil) ss bomo z eno najvet- 
jlh, ta ne kar najveijo svetovno 
mreio - Internet. Si lahko predstav- 
Ijale, da bi se 5 svo|im PC-jem prlk- 
Ijutill na kakten superratunalnik 

V ZDA. kot Os bl bll V vail nsposred- 
ni bliiini? -Seveda! Modem In kak- 
ien program za emulacljo termina- 
ls, pa je,- boste rekli. Kaj pa. te bl 
Imell Iz svojega PC-ja dostop do vet 
tisot ton (berl megsbytov) aoftvera 

V jsvni lastl (public domain), kl je na 
voijo V premnogih streinikih po 
EvropI lnZDA?Sevam zdi to ie bolj 
zanimivo? In kaj, ta bl disk omenje- 
nega suparratunalnika v ZDA upo- 
rsblisll tako, kot da bl bll fizitno 

la PC-ja? -203051X008 


Zgodovina 


id spoznanja. 


kov V Internetu naraitalo ekspo- 
nentno, predvsem zato, ker je TCP/ 
IP dejansko postal sestavni del BSD 
Unixa, z Unixom pa dels 90 odstot- 
kov unlverzltetnih ratunalnikov. In- 


Danes je internal: 

- svetovna mreia, ker so 
komponente na vseh callnati; 

- Ime velike mreie v Severn! 
Ameriki, ker je tarn najvet ratunal- 

- mnoZIca mrai, kl sestavijajo ve- 


dunet, OREnet. E 
nikl V Internetu uporabljajo protokol 
TCP/IP In vellka vetina jlh podpira 
dalo V oddaljenem sistemj (TEL- 
NET), prenoa datotek (FTP) In alek- 
tronsko potto (SMTP). Motan ser- 
vls V internetu je tudi DNS (Domain 
Name System), distribulrana baza 
za imenski In nsslovni prostor. 

Mrete v Internetu koordinirajo 
V ZDA (NIC - Network Information 
Center, Menlo Park, CA, In NOC 
- Network Operation Center, Cam- 


softverski sisteml. k 
kata od Izvorne k namembnl 
Lahko so to speciallzlranl sisteml sli 
pa normslnl, dovolj Intellgentnl ra- 
tunainlkl, katerim to nl prlmama 
lunkclja (npr. ksktne delovna po- 
staja UNIX). Zasnova Intemeta la, da 
jsmerjevalniki usmerjajo pakete na 
podlagi namembne mrete, ne pa 


Protokoll Iz dru2lne TCP/IP delajo 
v vseh mreiah enako, od kaktnega 
lokalnega Ethernets do WAN ARPA- 
NET backbonea. Zato lai ' 
jejo vsemogotavn 
postavijaio nlkakrtnlh 
zantev glede kvalitete - 
vsak komunikaeijski s 
sposoben prenatatl pakete, ne gla- 
de na zakasnitve. pasovno tinno, 
maksimaino velikost psketa all geo- 
gratske dlmenzlie. 

Ratunainliki protokoll so zelo 
kompleksnl, zato jlh oblikujemo 
V nlvo|ih. od katerih so eni bllZa 
stroini opremi, drugi pa jporabni- 
ku. NIvoji komunidraio po deflnlra- 


skupaj spravi- 
nusi V ukviru rTK^Ia. 
Reterentni model Intemeta le Oil 
sprva sestavijen iz tren nivojev: 
mreinegs. transportnega In apllka- 
cljsksga. PoznejS so dodali med- 
mreinl protokol. Imenovan IP (Inter- 
network Protocol). Na tern sedita 
protokola TCP In iJOP. od katerih je 
prvi usmerjen povezavno. drugi pa 
nepovazavno. Nad njima so apllka- 
ci|Ski protokoll TELNET. FTP, RLO- 
GIN, SMTP, TALK... Vse to kais 


Razvoj mre2e Internet je tesno 
povezan s protokolom TCP/IP. Vlad- 
ne InslilJCije v ZDA so kmalu spoz- 
nale pomen ratunalnltkih komuni- 
kaclj. V okviru DARPA (iDetensa Ad- 
vanced Research Projects Agency) 
I V glavnem mad letoma 1973 
1 razvill drutlno protokolov 
TCP/IP. Do sredina osemdesetih let 
je postals zelo prlljubljena tudi na 
komercialnam podrotju In zlasti 
V ZDA pomeni glavno, od proizvajal- 
ca neodvlano druiino protokolov. 
Tehnologija TCP/IP je dejansko teh- 
nologlja odprtih sistemov (da na bl 
kdo zmotno mislll. da Ima OSI tu 
primal) in is primerna za okoija LAN 
In WAN. 

Tako je postal TCP/IP temelj veli- 
kanske mreia v ZDA. ki je sprva 



te komerolalno. Najprei so se vklju- 
tlle Instltuclje, kot so NSF (Network 
~ ' tee Foundation). DOE (Depart- 
ot Energy), DOD (Department 
of Defense), NASA (National Aero- 
cs and Space Administration), 
HHS (Health end Human Services 
Agency) In seveda ageneijo DARPA. 
Ta mreia je bila ogrodje Intemeta. 
Pozneje so je v ARPANET bat 
vkljutlla mre2a NSFnet. Ta j 
■ ';o nastala t 


:a napredek znanstvenega razl- 
skovanjs. Razvoi NSFnets je apod- 
budll Nadonalnl fond za znansi 
o razlakovalno delo (National E 
nee Foundation. NSF). Adminisi 
vna koeksistenca ARPANET-a 
NSFneta je bila uspetna vse do It 


zane s pretvomiki (angl. gateways), 
vender je to Internetovskl Jargon In 
nl V skladu s tern, kar pretvornlk 
V resnici je. V internetu so to funkcl- 
onaino le usmerievalnlkl (angl. ro- 
uters) in V nadaljevanju jlh bomo 
tako tudi imenovall. Zetorej bodite 
pozorni na to. ko boste vzpostavliali 
povezave IP. Po resniinih pretvorni- 
klh pa je Internet povezan z drugimi 
□mretjl. kot so BITNET, HEPnet ltd. 

Po vsem povedanam in po tern, 
kar te bo sledllo. lahko dokaj mirno 
zapitemo: internet z druiino proto- 
kolov TCP/IP je de facto standard 
odprtih ratunalnltkih komunikacij 
danaSnjIh dni. 


Nastanek druiine protokolov 
TCP/IP |e tesno povezan z dvema 
vrstama standardov: RFC (Request 
tor Comments) In MIL-STO (Military 
Standards), ki jlh uporablia amen- 
tka vojska. Danes je vse, kar |e 
v zvezi z Inlernatom. opisano v stan- 
dardlh RFC. ki so prosto dosegljlvi 
V mnogih atrelnikih tirom po svetu. 
To pa te zdalet nl res za tako ope- 
vanl svet OSI. Kar poskusite dobiti 
standard OSI! Najpiej boste vioiili 
protnjo za kopljo in platall pnbtii- 
no 30-60 USD, potem pa boste ta- 
kall vet tednov all masecev. In 
kontno. standards OSI ne morete 


Od Is 


I 1963 je ttevllo ratunalnl- 


Zasnova in referendni 
model 

Internet je mreia mrei razlitnih 
z usmerjevalniki. To so hardversko- 


za atandardizacljo. Ker Slovenlja ni 
tianica OZN. vam to z naiimi insti- 
tucljami ne bo uspelo. Na razpolago 
so Ie tisti sisndardi. kl se nam jlh le 
posretllo dobiti ie za tasa rajnke 
Jugoslavije... 


Naslovi Intemeta 


Ker 2eli Internst uvel|svlll unlver- 
zalen komunikacijski servis (to je. 
da lahko vsak ra&unalrik komunic^ 
ra z vsakim raCunalnlkom), je potre- 


vsakega raSunelnlka v mra2l. V ta 
namari uporablja naaladrija idantlll- 
katorie: 

- Ima. ki pove. kdo je kak$en 
objakl: 

- naelov. kl pova. k;a la kaklan 
objekt: 

- pol. ki pova. kako do objekla 
prltl. 

<ia si po vrstl ogladamo idantlfl- 
katorje, jgotovlmo. da sa v same 
Ima fllozofija Inlernela ne apuUa 
kdove kako podrobno (razen da 
prepovedu|e jporabo nekaterih po- 
aaOrtin znakov. kot so S. 

Skratka. ratunalnlku lahko damo 
kakrSnokoli kolikor tollko -£love- 
Sko- ime. Pri oaslovu pa je precsj 
drugaPe, ker /e v Irternelu Impliclt- 
no uporabljer za ustner|ar|e oziro- 
ma pot sporoSII do objekta. Vsaka- 
mu rabunalniku ja priraian anoumnl 
32-bltnl naslov. To poinenl, da dva 
rabunalnika ne moreta imeti enake* 
ga naslova. lahko pa ima an ra£u- 
nalnlk vaO naslovov (kai menite. za- 
kai?). Naslova dellmo v tri razrade. 
A. B In C. Koncaptuaino pomeni 
vsak naslov par (netid. hostld). Prvi 
del Identificira mreio, drugl del pa 
raiunalnik v tai mratl. Naslovi so 
nameato v dvotlSkam najvaikrat na- 
vadani v daclmalnam zapisu s piko 
V obliki XXX.YVY.WWW.ZZZ. 

Ca poznamo take zapisani naslov 
IP. Iz njega zlahka doloilmo tazrad. 
kataramu pripada (do 128: razred A. 
do 192: B. od 192: C). Ker naslov IP 
pomeni mre2o In raiunalnlk v tej 

oziroma pot do tags radunalnika. To 
ja osnovna dobra lastnost takaga 
naslavljania. Slabost ja v naslad- 
njem: £e ratunalnik preselimo 

da spremeniti njegov naslov. To pa 
la lahko zalo motaia. npr. za kakS- 
nega sodobnega poslovne2a. kl se 
s Bvojlm notesnim raiunalnikom 
vkijudjjev Internet na razlldnih kon- 
cih zemel|ske obie. 

In V 4em je pomen razredov A. 
B In C7 Razred A je za mre2e z vaS 
kot 65.536 raiunalniki. B za mraie 
z 256-65. 536 ratunalnikl In C za 
mrete z man] kot 256 raCpnalnlkl. 
Od kod te itevila? Uporabita malce 
dvojISke arllmetike in upo£tevajte, 
da le ves naslov ra£jnalnlka dolg 32 
bitov. da del tega idantlflclra mreZo, 
drugo raiunalnik ltd. 


Preslikava v fiaacni naslov 



blem - ARP). 


Problem lahko odpravlmo statit- 
no all dinamieno. SUtlino reiltev 
nam da tabela. v katero rabunalnlk 
poglade, praden odda paket v mre- 
2o In presllka naslov IP v llzifini na- 
slov. DInsmiSno reSItev doblmo 
z mehanizmom ■broadcast-, kl od 
sislemov v mretl zahteva trenptno 
pozornost: tisti sislem, katerega na- 
slov IP fa nsslovljen. vrne poSlijate- 
Iju paket s svoilm fiziOnlm na- 

V mre2l Internal so lahko tudi ra- 
£unalnlki. kl nimajo svojega disks in 
jih poZenemo Iz odoeljenega siste- 
ma (angl. remote boot). Tak ra£u- 
nalnik pride do svoiega naslova IP 
3 protokolom RARP (Revarse Ad- 
dress Resolution Protocol). V bistvu 
raCunalnIk uporabl zahtevo za po- 
zornost vseh ra£unalnlkov v mre2f 
(broadcast request), kjer vpiSs svoj 
fizlini naslov. Tej zahtevi prlsluhne- 
jo vsi streZnIki v mreii. pogledajo 
v tabelo In vrne|o po8il|atelju njegov 
nsslov IP. 

Doslaj smo sa vrtell bolj pri dnu. 
na hardverski ravni. Povejmo 9a kaj 

nila ideja, da bi bil pravzaprav Inter- 
net usirezna reSItev za vsSe potrebe 
po prenosu datotak. delo v oddalje- 
nem sistamu. elektronsko poStoT 
■Ah. to so relativno stare stvarl.- 

preokupiranl z realizaeijo dlstrlbu- 
irana baze In sistama. ki bi rezultate 
apllkacijskih procasov Iz razllinlh 
radunalnlkov prikazoval na enem 

V svetu Intemeta raSitvi za oboje: 
NFS (Network File System) In razv- 
piti X-Windows. Pa da ne bi kdo 

(ie manj pa avtor) apllkacije X- Win- 
dows. Za verzijo za DOS boste 
Quarterdecku oditeli nekaj ato ze- 
lencev. meotem ko stane X-Win- 
dows za UNIX nekaj vei kot nie (I) 
USD. Zdaj si pa ogleimo medmreZni 
In transportni nivo v druZIni proto- 
kolov TCP/IP. 

Protokol Internet in 
datagram 


Osnovalnlarnetaie protokol IP, kl 
je nepovezaven In za osnovna ko- 
munikacljsko anoto uporablja t. i. 
DATAGRAM. Preprosto povedano: 
■nepovezaven- pomeni to. da po6i- 
Ijalelj odda datagram v mreZo In si 
z njlm ne ball vab las. Oa bo data- 
gram pribel na svoj cilj bo krasno, 
Ca ne bo. pa mu je tudl vseano. kajll 
protokolu ip za to ni treba skrbati. 

Delovanje protokola IP bomo naj- 
laZe razumah. Ca se bomo ustavlll 
pri datagramu in njegovem formate, 
kl je osnovaTCP/iP (sllka 1). 


Sika I. SinJerura 
daiapzama 


Kot vidimo, je datagram sestav- 
Ijen Iz glave in podatkovnaga dels. 
Za nas pomembnejCa poija so: 

- VERS pove varzljo sottvera, za- 
lo da zagotovi enoumno procesira- 
nje datagrams: 

- HLEN pove dolZino glave. zato 
da ugotovimo. kjasazaCno podatki: 

- TOTAL LENGTH pove celotno 
dolZIno datagrama v bytih. vkljuCno 
z glavo in s podatkovnim delom: 

- SERVICE TYPE doloCi prlorite- 
to datagrama (sedem stopenj) in na- 
Cln transporta (hrter all zelo zane- 
sljiv); 

- TTL all TIME TO LIVE pove Ziv- 
ijeniskodobo paketa. ka|ti vvsakam 
sistamu so moZne napake In tako bl 
se lahko zgodllo. da bi kakSnl paketl 
veCno obslall v mraZI In jo po nepo- 
trebnem zasedali (ko dobi TTL vrad- 
nost 0. se paket zavrZe): 

- PROTOCOL pove, kateri viso- 
konlvoiakl protokol je ustvaril ta da- 
tagram: 

- HEADER CHECKSUM zagotsv- 
Ija kontroio napak v glavl: 

- SOURCE IP ADD In DEST IP 
ADD povesta Izvor in ponor data- 
grama. 

- OPTIONS iepoljezarazhroSCe- 
vanje in tastiranje mreZe. 

V bistvu le datagram le niz bitov. 
Kl Imajo na nekaterih mestih (ali po- 
Ijlh) natanCno doloCen pomen in se 

V lakem vrsinem redu tudi oddaio 

V mreZo. Ljudje si jih laZe prsdstav- 
liamo tako. da |lh poimenujemo 
z okrajiavami. kot smo to slorili 
zgoraj. Ampak to naj vas ne zavede 
- ie vedno gre zgolj za niz bitov. 

Ko kak9en raCunalnIk dobi data- 
gram, pogleda poIja VERS in ugoto- 
vi. ali je aposoben pravilno razumeli 
pomen (verzija sottvera. kl ja ustva- 
ril datagram, se mora ujemati z nje- 
govo verzijo). Nato pogleda. kako 
dolga te glave in kjesezaino podat- 
ki. ter se posveti glavl. Oe je TTL po 
zmanjCanju za enico enak niC, raCu- 
nalnik paket zavrZe. sicer pa pogle- 
da naslov. Oe je datagram zanj. ga 
obdrZI In giede na priorilelo preda 

V procaslranie. V nasprotnem pri- 
meru ga spet odda v mreZo in vsa 
igra se ponovi z nesledn|im raCunal- 


Usmeijanje datagiamov 


Kot smo videli. temeijijo vsi servl- 
sl V Internelu na nepovezavno 
usmerienem in nezanesljivam pra- 
nosu datagramov. Tam datagra- 
mom pa le pri prenosu skozi mreZo 
treba doloCati pot, po katarl boOo 
prlSIl na cilj. V idealnem primeru bi 
mdralo usmerjanje temeljlll na dol- 
Zini datagrama. obremenjenosti pd- 
vezav. izbih najboliCIh potl giede na 
specifikaeijo v datagramu ltd. 



Usmerianje ima dva obliki, •nepo- 
sredno- In -poaredno-. Pri pnri sla 
oba raCunalnika prlKI|uCana na isti 
flzICnl medij in posredovanja 
jsmerjevalnika ni potrebno. PoCllja- 
iBlj kratkomalo Inkapsullra data- 
gram V podatkovni okvir za lizICno 
transmisijo. poveZe prajemnikov na- 
slov IP z njegovim (iziCnIm naslo- 
vom in ga prada naslovnlku napo- 
sredno po mediju. In kako raCunal- 
nIk ve. da je praiemnik v Isti mreZiT 
0 tern lahko sklepa iz naslova IP 
prejemnlka. kjer NETID primerja 
s svo|im delom NETID v naslovu IP! 

Ollso drugaCe je. Ce )e treOa v pre- 
nos datagrams vkIjuCili usmerjeval- 
nlke. Tu le pnncip tak: vsak usmer- 
jevalnik Ima taPelo. v so zapisani 
podatki 0 drugih mraZah. In tako va, 
katarl ;a naslednji usmerjevalnik, ns 
katerega mora preusmerlti data- 
gram. oziroma ali lahko datagram 
Za KarvroCI. Zato da bi bile usmerje- 
valne tabsle karseda maihne in pre- 
gledne. se v njih hrani le del NETID 
nasidva IP Pri posradni vroCItvi 
usmerjevalnik pri predaii datagrama 
vedno nsslavija la tiste usmerjaval- 
nike. kl so fiziCno prlklopljeni na 
isto mreZo. 

Uporaben mehanizem, ki zago- 
tavlja kompaktnost usmarjevalnlh 
tabal. ja tudi uporaba pnvzete (defa- 
ult) smen - Ca kakCan usmer|eval- 
nik za namembno mreZo KekSnega 
datagrama ne pozna naslednjega 
usmerjevalnika. kataramu naj bl 
pradai datagram, preda datagram 
naprej doloCanemu usmerjevalniku, 
ki bo vedel, kaj nadalje po^ti s lem 
paketom. 

Ko kakCen usmerjevalnik ugotovi 
iz taPel. kateri naslov IP je naslov 
listega usmerjevalnika. ketersmu 
mora predati paket. Inkapsullra da- 
tagram v okvir, kjer poda llziCni na- 
slov naslednjega usmerjevalnika; 
naslova IP pa seveda ns spremlnjs. 
saj mora biti prsjemnik listi, Kot ga 
je zahteval oddajnik. 


UDP (User Datagram 
Protocol) 


Pravkar smo opisali protokol IP, 
zdaj pa se povzpnimo Ce za eno 
stopnjo vice v naCem modelu. Tu 
naletimo na protoKola UOP in TCP. 

VeCIna raCunalniiklh OS je veCo- 
pravllnih In veCuporabnIikih. Zato 
je sam naslov IP premalo za specif!- 
kacljo. kam in Komu je datagram 
namenjen. V ta namen uporablje 
druZIna prolokolov TCP/IP abstrak- 
eijo -protokolnlh reZ- aJI -vrat- 
jprotocol ports). Tako je treba za 
popoino enoumno doloCitev komu- 
nlcIrajoCIh osebkov poznstl naslov 
IP raCunalnika. prav tako pa prolo- 
kolne rate pri poilljatelju In prejem- 
nlku. Mehanizem oziroma protokol, 
kl to omogoCa. je UOP (User Osta- 



UDP si oglejmo na sllki 2, 


Slika 2. Saagiam 
crop. 


V CESTfMTBN PCm 


Opiiimo poman pol|: 

- UDP SOURCE PORT In UDP 
DESTINATION PORT vsebjjeta 
Sesinajsibitni naslov protokoine re- 
ie. po Ksterl je mo 2 na pravllna Iden- 
tlOkacija proceaov znotral radonal- 

- ' LENGTH pove Stevllo bytov 
V datagramu UDP, vkljueno z glavo 
In podatki. Nalmanjte moZna vrad- 

m(zakaj?); 


1 UDP, d 

odkrl|emo napake, kl so na. . 
prenosu. Polie je lahko zapoinjano 
tudi s samiml nidlami, kar pomeni, 
da kontrola nl blla izradunana. To je 
primemo za prenospo zelozanesljl- 
vlh mretah, da ne povzrodamo do- 
datnega napotrabnega dale: 

- DATA ja polje za podatka, to 
sporoCila, kl so jih UDP-)u zaupair 
V obdelavo viSe leZedi protokoll. 

All je koga pretrealo spoznanje, 
da nam Izradun kontrola Integrilete 
{UDP CHECKSUM) lahko da za ra- 
zultat vrednost 07 To bl laZno po- 
menllo. da kontrola ni blla Izraduna- 
na. Vendar je tudI zato redrtev - ve- 
detl je treba le, da se da vrednost 
ni£ V aritmetlKI enISkaga komple- 
manta zaplsatl na dva na£lna: s sa- 


SEOLEMX MLAOER 


N I resEBVEp|c3ie errs 


indENTPONTeB 


Tako lahko za naS Izraiun uporabl- 
mo zapis a samiml enicaml. 

Povejmo Se, da so iteviike neka- 
term protokolnin reZ 2 e rezeivirane 
(TIME uporabita reZo it. 37. DNS 
reZo it. S3 ltd.). Drjge so na vol |0 
Orugim apllkaciiam 

TCP (Transmission 
Control Protocol) 

TCP je V nasprotju z UDP-jem 
-oovezavrro- usmerian in zanesljiv 

podatkovnih a- — 

lujemo segiri 
0 vplival na c 
nicijo pratokolaTP-4 v OSI RM). Ker 
le povezavno usmerien, skroi za od- 
krivanja napak, pravllen vrstnl red 
vroiitve ter jgotavijanje izgube In 
podvajanja segmentov. BedI tudi 
nad kontroto pretoka. Ko se npr. 
napolni predpomnilnIK pri prejem- 
niku, TCP zadasno uetavl pranos. 

Vsa to se dogaia na podlagi vlrtu- 
alne zveze, kl jo ja TCP sposober 
vzdrZevall zato, ker lahko deluje tu- 
di V nadinu FULL DUPLEX {hkratna 
komunlkaclja v obe smerl). Pomen 
virtualne zveze je v tern, da oba 
osebka vss das povezaye ostajata 
V kontaktu in Izmenjujeta poirdlla 
0 uspeinlh sprejemlh segmentov. 

Tudi TCP pozna koncept proto- 
Kolnlh reZ, le da v nasprotju z UDP- 
jsm identlflcira komunicirajode 
osebke na podlagi parov(IP.naslov. 
it. reZe). Kaj bl bllo, £e bl lodeval 
osebke le po itevllkl reZe? Ves das. 
ko bl en radunalnik uporablial kak- 
ian servls, sa drugl radunalnik! ne 
bl mogli povezatl s tern servlsom. 
Pri UDP-ju, kl je nepovezavro 
usmerjen. pa je to tako all tako 
opravijeno v Irenutku: protokolna 
reZa je tako) spet na voljo. 

Formal segments TCP si ogleimo 


Pomen polj ja nasladnjl: 

- SOURCE PORT in DESTINATI- 
ON PORT sla oznaki izvorne in po- 

- SEQUENCE NUMBER identifi- 
cira poloZaj poslanega byta v nizu, 
kl se prenaia po mreZi. 

ACKNOWLEDGEMENT NUM- 
BER vsebuje zaporedno ilevilko na- 
slednjega byta. kl ga preiemnik prl- 
dakuie v nIzu: 

HLEN pove dolZino glave. ker 
se la lahko spreminja glede na poke 
OPTIONS. 

RESERVED le polje. rezervira- 
no za uporabo kdaj drugid. 

CODE BITS nam omogoda. da 
lodimo segmenie po vsebmi in na- 
menu (nekalerl nosijo same podat- 
ke, drug! samo poirditve. . .), 

- WINDOW je mehanizem oken, 
kl regulira dolok segmentov glede 
na dosegijivi prostor v pomnilniku. 

Z mehanlzmom oken preverjamo 
pretok. Poiiliatelj zvezno poillia po- 
datkovne enote v mreZo, ne da Pi za 
vsako posebei dakal potrditev Do- 
kler ne dobi vseh potrditev. hrani 
enote vsvoiem pomnilniku, okno pa 
je najveCje dovoljeno itevilo teh ne- 
potrjenlh enot v pomnilniku poiilja- 
lelja. Ko dobi poiiljalelj poirdilo za 
eno podatkovno enoto. jo zavrZe in 
odda novo. Potrditev vedno dolodi 
naslednjo podatkovno enoto, kl |o 
prejemnik prldakuje. Ker pa bl se 
lahko potrditev Izgublla, se ob od- 
dajl vsake podatkovne enote sproZI 
dasovnik (timer) In po dolodenem 
dasu znova poilje nepotrieno 

Poudarimo, da se pretok ph TCP- 
ju ne preverja na nivoju segmentov, 
ampak na nivoju bytov v nizu. kl ga 
je treba prenesti po mreZI. Ker TCP 
dinamidno prilagaja vellkost 


Uporabniiki (client) proces vzposta- 
vl povezavo z oddaljenim sistemom, 
tarn pa steds streZnISkI (server) pro- 
ces. Uporabnik potem streZniku po- 
iilja ukezs. od njega pa sprejema 
znake In jIh prikazuje na zaslonu. 
Skratka. tako lahko delamo v odda- 
Ijenih sislemlh, kot da bl bin lokalnl. 

Seveda implementacija nl tako 
preprosta. kot se zdi na prvi pogled. 
Predatavl|a|ta si samo. da lokalnl si- 
stem Intepretira znak CONTROL-C 
kot signal za unidenje lekodega pro- 
cess Ceprav je uporabnik v rasnici 
Zelel ustaviti samo deio v oddalje- 
nem sislemu, se podre vsa komunl- 
kacija TELNET je temu pritagojen 
tako. da ima enotno detinirane kon- 
troina znake, kl |lh poillia dez mre- 
Zo. Temu naboru pravimo -mreZnl 
virtualni terminal- (Network Virtual 
Terminal - NVT). 

Kilent vsak ukaz (In podstke) pre- 
tvori V obllko NVT, streZnIk na na- 
sprotni strani pa v obllko. razumlji- 
vo lokalnemu sislemu. Vsa igra se 
ponovi V nasprotni smerl. Pri komu- 
nikaci|i uporeblja NVT S-bilno bese- 
do. in kadar je bit z najvedjo teZo 
ena. ta byte pomeni kontrolno kobo. 
Qe je ta 0, je pomen znakov enak I 

ASCII. ■ 

lodeni od standardnih 33 kontrolnih 
znakov US ASCII. To daie vedjo 
proZnosI In prepreduje dvoumno in- 
terpretlranje signalov. 


PrvI byte V kontroinem nizu ima 

vrednost Celotna 2S5 In pove, da 
gre za kontrolno sekvenco. drugl pa 
dolodi Zeleno akcijo. Koncept NVT 
prikazuje sllka 4. 


doseZe streZnik in Izvede Zeleno ak- 
cijo. 

TELNET omogoda, da se obe 
atrani pogaiala za opciie, po katerin 
se bo izvaiala komunlkaclja. Poga- 
janje lahko zahleva ena all druga 
stran. To je zlasti konstno takral, 
kadar sta v kontaktu razlldnl verzlji 
sottvera. od katehh ena podpira Sir- 
ii naboropcij In je nuinauskladilev. 

Pieitos datotek (File 
Transfer Protocol - FTP) 

Datoteke si lahko sistemi dehjo 
na dva nadlna: 

- -on Una-, ko ima lahko ved 
programov sodasen dostop do da- 
toleke sodasno. Oatoleka je dozdev- 
no V vsakem radunalnixu, lorei inle- 
grirana z lokalnimi dalotakami; 

- s fizidnim prenosdm, ko upo- 
rabnik dajansko prenese vso dato- 
teko in dobi tako lokaino kopljo. Ti 
prenosi ne zadevajo lokalnega dato- 
tednega sistema in niso njegov Inte- 
gralni del. 

FTP sodi v drugo skupino in ima 


ni, da lahko uporabnik v oddalje- 
nem sistemu uporabija ukaze za Iz- 
pls vsebina kakinega imenika. spre- 
membe oddaljanega in lokalnega 
imenika ltd.: 

- dolodanje formala datoteke 
(lekstni all dvojiiki); 

- preverjanje (z gesli). 

Model procesov FTP si oglejmo 


kl kontrolira povezavo. ta pa spat 
kreira nov proces, kl bedi nad pre- 
nosom podatkov. Med sejo FTP to- 
rej obstajata meO streZnikom In 
uporabnikom lodani povezavi TCP 
- ena za kontroto, druga za prenos 
podatkov. Pomembno le to, da je 


U^ se drugs dinamidno kr 


Poglejmo si ieilevildne vrednost! 
reZ TCP. Ko uporabnik kreira pove- 
zavo. vzame ustrezni proces nak- 
ljudno itevilko reZe na svoji strani, 
na slreZnlkovI strani pa je privzela 
vrednost 21. Kljub temu lahko ved 
uporabnlkov sodasno delas slreZnl- 
kom. aaj TCP za identifikacijo upo- 
rablja pare (IP_itevllka, reZaj. Ker 
smo omenili, da se med sejO FTP 
ustvarita dva povezavi TCP, povej- 
mo 5e to, da se " 



Ponovimo, kako se Imenujejo po- 
datkovne enote po nlvojlh relerend- 
nega models Internet: 

- bazidna enota TCP-ja je seg- 
ment. UDP-ja pa datagram UDP; 

- bazidna enota IP-jaje datagram 
oziroma paket: 

- na llzidnem nivoju 
mo podatkovne okvlre. 

Pri prehodu zaplikac., 

ja V mreZo tako inkapsuliramo npr. Seveda se lahko zgodi, da so vi tudi izmenjujejo iteviike reZ dtna- 
segment TCP, dodamo glavo in do- predpomnilniki polnl in kontrolna midno kreiranih podatkovnih pove- 
himo datagram. Slednjemudodamo sekvenea ne more dosedi aplikacije zavTCP. 

V oddaljenem sistemu, kl je npr. FTP je zelo kompleksen protokol 

V zanki. V ta namen uporabi TCP/IP in preved zahleven za mnoge siste- 
I. i. -signal out of band-. Ta se Ian- me, vsega pa dostikrai niti ne potre- 
ko izogne kontroll pretoka, takoj bujemo. ^to so naredill SiOkeiio 



razhiico.TFTP (Trivial FlleTranater 
Protocol). Ta tameljl na UDP- ju, za 
zanesljiv prenos podatkov pa upo- 
rabija time-out In ponovno oddajo. 
Preden poSlje nov paket, vsalej po- 
iaka na poirditev starega. V proto- 
kolu TCP to uslreza vellkoatl oi ' 

Pregled vse druiine 
protokolov 


poPno tudl vladrte Irtatlljclje 
. j po sveti ' " 
dovolj denaria). 


TCP/IP ja I , 
vih protokolov. Najboli razJIrjena 
sta ie opiaara TELNET In FTP, tu pa 
je ae mnoaica drugih: 

- RPC, kl omogofia klie procedu- 
re V oddaljeitem slatemu; 

- XCR. kl skrpl za pravllen zapis 
podatkov V anem In drugem si- 

- NFS, kl z RPC omogoSa presli- 
kavo diska Iz oddaljenega v lokalnl 
slstem. Disk se da potem uporablja- 
tl, kot da bl bll res v lokalnem si- 

- SNMP, kl tameljl na ASN.1 in 
omogoda upravljanje mre2; 

- SMTP, osnovni protokol za 
elektronsko poSto v Internetu; 

- DNS, distrlbulrana baza za ves 
Internal: 

- RLOGIN. Telnatu soroden pro- 
tokol, vender omejen na sisteme 
UNIX: 

- TFTP, preprost protokol za pre- 
nos datotek; 

- CMOT, protokol za upravljanje 


- BOOTP. alternativs protokola 


Inje In Vzhod 


lov. NId se ne bojte prerane smrti 
drullne TCP/IP, kajtl: 

- V Internet so razvite drZave vlo- 
Zlle zelo vellko dasa in denarja. Do- 
kler se vse to ne povme, nl pridako- 
vatl prehoda (zaka) bl spreminiall 
tehnologljo, Cevedlnl uporabnikom 
popolnoma ustreza?): 

- programiranie apllkaci] za avet 
TCP/IP je povsem neproblematidno, 
kajtl standaroi RFC so dostopnl za- 
stonj V ved ato streZnlklb po svetu; 

- zaTCP/IP IS vellko kvalltetnega 

sottvera V javni 

zastonj (sottvar 
pladatl), Drdave Srednji 
Evrope ter tretjega sveta, kl se Zsiljo 
vkljudttl V globalne radunalniSke ko- 
munlkadie, sa naiprej oprimejo 
TCP/IP In to ja dodaten vellk prispe- 
vek k njegovi neunldljlvostl. 

V Internetu ne veija izrek -Za ma- 
<0 danarja malo muzike-, Ne verja- 
mete? Za prIblIZno 7(X)0 USOdobIte 
napravo, kl vam bo omogodlla sko- 
raj profeslonalen dostop do Intsrna- 
ta In njegovlh servisov ter upravlja- 
nje mreZe TCP/IP, povrb tega pa jo 
boats labko uporabljall tudi kot zelo 
zmogljlvo delovno grafidno postajo. 
-Naprava za Internet, kl je hkratl 
delovna postaja?- se dudite. Seve- 
da, vedina delovnih postal, kl ledejo 
pod Unixom, Ima s tern oparecii- 
sklm sistemom 2e vse potrebno za 
skoraj profeslonalen vstop v Inter- 
net (sai vests, lepota Unlxa je tudi 
V tern, da dobite zanj vellko pro- 
gramske opreme zastonj). 

Ce nimate denarja za delovno po- 
stajo. ne bo elaba reSltev a PC-jl. 
Kupitl bo trsba le mreine kart Ice (all 
paSe ten ne.de bosteuporablll reSI- 




Za malo denarja veliko 
muzike 

Internet je dudovlta zadeva. Ce 
ste bill dosisi prIstaSI lllozoflje 081. 
boats morda zadell prisegatl tudi ne 
Internet. Za naSo ne ravno bogato 


sa dniUna pmokolov n 


tav SLIP, kl omogoda TCP/IP po ns 
vadnl serljskl 2lcl). Nato boste pc 
tegnlll Zlco do prve todke, kjer s 
labko prikijudite na Internet, Iz kakS 


ra reSltev. Zagotovo pa bodo Se nujne administrativne napore, 2e 
‘ — ■— lahko postanote dian velike Interne- 


Okna se odpirajo 


MIRKO MAHER 


l^e se kdaj vpradall, kako se je 
lahko MS-DOS sploh obdrdal tollko 
dasa kot vodllnl operacljskl slstem 
za osebne redunalnike? Le malokdo 
le nadel zanj lepo besado. Njegova 
zasnova je arhaldna. sai Izvira Iz da- 
sov CP/M. Vellkost pomnllnika je 
omeiena, take da komaj stiadimo 
noter malo vedjl program. Vellkost 
disks |e omejena na32 Mb. Crafidne 
zmogljivosti niao nid posebnega, da 
0 zvodnlh sploh ne govorlmo. Upo- 
rabnlSkl vmesnik pa vsakogar, kl je 
ie Vidal ksi drugega. spravlia 
V obup. 

Nekaleri uporabniki so bill zaradi 
vsega povedanega tako slabs volje, 
da so napisall dodatne programe, kl 


tern, ko ustvaoajo svoja umotvore. 
radunalnlk po modemu spreiama 
poSiD. TakI razvajencl uporabljajo 
DESQVIew all Windows. Oba pro- 
grama z ugorabo procesorja 366 
omogodata pravo vedopravllnost. 
Pomembna razlika pa te. da pnri oe- 
la V tekstnem In drugl v grafidnem 

nadinu. DESQVIew |e 

star program, kiseje ut 


no vaija (udi za prvi verzlii Oken. 
tretja pa bo poleg radunalnISkIh prl- 
Sla V propagandne udbenike. V letu 
In pol so namred prodall devet mlll- 
jonov primerkov, deprav je zadeva 
V procesorjih. manjSin od 386. hudo 
podasna in (upam, da ml Pnmo2 

ram) dela s pomnllnikom kot svinja 
z mehom. Vender skupa) z Okni do- 
blmo nekai progrsmov, s katerimi 
ipidemo all neriSamo (da 



nastall Norton Commander ter Nor- 
ton Utilities In PC Tools, da nadte- 
lem le (meni) najbolj znane dodatke 
za okolje. Navidezno vedopravllnost 
je omogodll SIdeKIck. Pomnllnik so 
raztegovall OEMM. ORAM In po- 
dobni. GonilnlkSpeedstore ledovo- 
III tudi vedje diske. Najboli jezni so 
celo napisall DR-DOS. to je nov 
kompatibllen operacliskl slstem. 

Uporabniki pa smo se spradevall, 
kako to, da Microsoft ne zna naredl- 
tl listega, kar znejo Iz niegovege 
operaeijskega sistema polegnitl 
drugl. Nazadnie so se to vpradall 
tudi vodllnl gospodje pri pravkar 
omenienem godjetju, si ogleOall Oo- 
bre ideje drugih in naredlll verzijo 5. 
Ceprav vdasih zaoslaja za konku- 

Id ved visokegs pomnllnika kot DOS 
5.0). jl pravzaprav nl kai dosti odita- 
tl. Samo nekaj let zamude. 

Posebno poglavje pri DOS-u |e 
prava vedopravllnost. kot jo pozna 
Unix, In ne naOomestek tips Side- 
Kick. Uporabniki so kajpads razva- 
jenl In nodeio madtem, ko radunal- 
nik In tiskalnik sama apravliata njl- 


re omenjam Ovah Igric). Pa da 
lepo IS vse skupaj videti. To, d 
Okna kl|ub vsemu le dodatek. I 
po najboljdlh modeh boiuje | 
muham in omejltvam OOS-a, nl 
pcem disto nId mar. Bol| pa se s 
ukvarjajo programerjl. kl serijsko 

prlkrojujejo uspedne (ir 

svo|iri poOi 


prograi 

okolju. 


St izkorlsll|0 DOS, V 


DOS in program! za 
jo s sabo omejltev procesorja 8086. 
kl naslavlja pomnllnik v segmenlih 
po 64 K zlogov (naslov v segmentu 
je omejen na 16 bitov). Procesor 366 
pa dovoljuje 32-bittte ^mente go 
4 G zlogov. Z dodatkl, kot is npr. 
PharLapov. lahko za DOS napidemo 
program, kl bo delal z 32-bltnlmi 

rabljati sistemski BIOS. To pomenl, 
da se mora procesor pri vsakem kli- 
cu BlOS-a preklopit: Iz zaddltenega 
V realni nadin delovanja In potem 
nazaj, kar je zamudno opravilo. 32- 
bltnr segmenti pa so le ena od pred- 
nostl, kl jih ponuja 386. Sa po- ^ 
membnejdi za operacliskl sistsm so ▼ 



stroinl jkazi, ki podpirajo preklap- 
Ijanje mad procaal. kontrolo priori- 
let, dozdevrii (virtjaini) pomnllnik 
lid. lie se za hip vrnemo K uvodne- 
mu vpra§anjL - odgovor le pad to. 
da se uporabniki niso hotell odpo- 


ni. Po Murphyiu pa prr prerosu po- 
datkov V drugader operacl|ski al- 
stem skorai gotovo nastaneio tudi 
nepridakovene kompllkacije. Niti 
OSr2. kl ima cel kup prednosli (rred 
njiml z OOS-cm zdru2ljivo okno), se 
ni In hi mogel jveliaviti. 

Vodllnl gospodje pri Microsoftu 
so se zamislill nad velikim uspehom 
Oken in (po mojem skromnem mne- 
n)u V pravem trenutku) napovedali 
Okna Nove TsKhdloglje - Windows 
NT. Njinova stra(egi;a. kako navdu- 
dltl potencialne uporabnike (In ku- 
pce). je drjgadna kol doslej. Nova 
Okna bodo na videz (isto taka kol 
V verzl)l 3. dsiansko pa bodo nov, 
samoslojen operacijski sistem (ne 
dodatek za DOS|. Uporabnik se bo 
znaSel v znanem okolju. delal bo 
lahko s program!, pisaniml bodisi za 
verzijo Oken 3 ail obldainl DOS. Pro- 
gramerjl pa bodo doblll nov 32- bitni 
API (aplikaci|Ski programski vmes- 
nik), kl bo sicer zelo podoben tiste- 
mu Iz verzlie 3. vendar z dodatnimi 
funkcljaml za novi operacijski sl- 

Oglejmo si bolj natandno. kaj vse 
obl|ublja)o. Windows NT naj bi bil 
lahko prenosljlv sistem. Razvijajo 
ga hkratl za procesorja Intel 336/436 
In MIPS RISC. Vdelano bo simetrid- 
0 domade: 

, „ ■ brez apre- 

b delali v raiunalnikih z erim 

all ved procesorji. Ce nam bo kak- 
den program prepodasen. bomo 
pad dodall procssor all dva. Imeli 
bomo popoino podporo vedopravil- 
nosti, kar pomanl. da en -ponorel- 
program ne bo "Sesul- vsega radd- 
nalnika. Vsak program bo Imei (te- 
oretldno) na voijo 4 Gb llnaarnega 
naslovnega prostora. Sistem v zas- 
novi podpira fllozofljo klient-strez- 
nlk. V prvi izda|i. kl PI po napovedi 
morala prill na trg koriec lela, bo 
poleg DOS In Windows vdelara 
podpora za 05/2 In POSIX (dialekt 
Unixa). 

Arhltaklura oparacljskega siste- 
ma Windows NT temeljl na nlvojlh. 
Tak prjjem je postal posebej mode- 
ren polem, ko so sprejeli komunika- 
cijskl model OSI. Pn operacljskih 
sistemin pa je oral ledino sistem 
Mach, narejen na univerzi Carnegie 
Mellon. Po tej lllozoflil nainliji nivo 


viSji nIvo. NaiviSji nivo je jporabni- 
Ski program. Windows NT je seslav- 
Ijen iz Sllrin tipov komponenl, ki se 
delijo na privileglrane (imajo napo- 
sreden doslop do strojne opreme in 
zaSdIlenlh funkcij operacijskega sl- 
stama) in nepnvllegirane (ali upo- 
rabnlSke, kl IzkorlSdajo funkclje pri- 
vilegiranih komponenl). To so: 

- Executive (izvajalec). ki zago- 
lavlja osnovne sistemske sloritve 
vsem drugim komponentam. 

- Privileged Mode Extensions 
(privileglrane razSirItve), kot so go- 
nllnikl za naprave, streznik LAN In 


- Protected Subsystems (zaSdlle- 
nl podslsleml), ki uporabniSkIm pro- 
gramom zagotavijajo storitve. zna- 
dilns za ta ali oni operadiski sistem. 
npr. Windows in DOS, OS/2 ali 
POSIX. 

- Uporabnidki programi. 

Executive skrbi za procese in njl- 

hove povezave. pomnllnik In servisi- 
ranje prekinitev. Njegov naini2|i del 
je Microkernel (jeOro). ki je nepo- 
sredno odvisen od vrste procesorja. 
To je tudI edini del operacijskega 
sislema, kl bi ga bllo treba spreme- 
nrti, da bi noleii ves operacijski sl- 
slem prilagoditl kaksnemu druge- 
mu procesorja. Drjgl dell Executi- 
va. kl se nikoll ne spremenijo, dajejo 
storitve drugim enotam sislema Na- 
plsanl so tako. da se lahko izvajajo 

V vet proeesorjih hkratl. Sistem za- 
gotavljs vsakamu procesu 32-bltni 
naslovni prostor In zaSdIto njegove- 
ga pomnllnika pred druglmi proce- 
ai. Podprta je preslikava dalotek 

V dozdevni pomnllnik. PrI tern pa 
lahko dell operacijskega sistema, 
kot so Kernel, sistem datotek In go- 
nilniki, uporabljajo Iste dele pomnil- 
nika. Tako se podatkl nikoll ne pod- 
vajajo po nepotrebnem. Tudi za nji- 
hovo varnost je poskrbljeno. Po te- 
oriji se da zagotovlll stoodstotna 
kontrola dostopa do podatkov le. de 
se pravlce do dostopa preveriajo 

V am sami todki operaci|Skega slste- 
ms. kar onemogoda kakrdne koil 
obvoze. To nadelo so pri razvoju 
Windows NT dosiedno uposlevall. 
Zato da bl dosegll dimvedjo pre- 
glednost (s tern pa tudi zanesljivost) 
programske kode. so se pri Inlernih 
strukturah sistema. kol so procesi. 
sematorl, datoteke. naprave. drZali 


racije In je najbolj odvisen od stroj- 
ne opreme. to je procesorja. VISjl 
nivoji uporabljaio funkclje, ki jlh 
omogoda nIZjl nivo. In sarvlslrajo 


de nekaj. kar je za nas (In sploh vi 
neangledke uporabnike) zelo po- 
membno. Windows NT podpira 16- 
bitni nabor znakov Unicode In 
z njim znake vseh svetovnih abeced. 
Predviden pa je tudi mehanizem za 
prevajanje. ki bo omogoCal vedje- 
zlSne apllkaclje brez spreminjanja 


hago iz 


Privileged Extensions so tisti do- 
datkl operacijskega sistema. ' 
rajo naposredno komunicirati 
s strojno opremo all pa so prlvilegi- 
rani npr. zaradl posabnlh zahtev pri 
hitrosti. TIpiden primer so gonilnl' ' 
za disks in mreie. Pri tern so k. 
najbolj upoStevall nadelo nlvojev. 

Windows NT p 

gonllnik SCSI, kl dela z majhnimi 
posebnlmi gonllnlkl za kartice SCSI. 
Na nivoju razSIritev je ureji 
sistem datotek, ki ga lahko 
za vISjl nivo gonllnika za disk. Pod- 
prll bodo z DOS zdruiljivl FA 
z OS/2 Zdru2ljlvl HPFS In sistem d 
lotek za CD-ROM. Ceprav je veil) 
dooatke sislemu, npr. streZnlk : 
radunalnISko mreio. Ia2e razvljati 
testirati na nIvoju uporabnidklh pro- 
gramov. je boije, da so realizirani 
kol privileglrani dodalki. Ker je po- 
. — u -azanteve, kl pri- 

tmreZe, 81 namred ■ " 

' das, potreben za preklap- 
Ijanje v privileglrani nadin. 

Protected Subsystems so tis 
datkl sislemu, kl dovoljujejo 
V neprivllegrranem nadinu. Ko . 
kacijski program (all kllent) zahteva 
storitev operacijskega sistema, jo 
preda naravnost zadditenemu po. 
sislemu (ali streZniku). Ta mehani- 
zem je znan tudi po kratici RPC (i 
mote procedure call - kllc oddalje- 
ne procedure). Ker Ima podsistem 
svoj naslovni prostor, je zaSdIten 
pred moZnImi katastrofami klientov. 

Windows NT bo imel tri take pod- 
sisteme: za Windows. OS/2 in PO- 
SIX. Zadnja bosta poskuSala priva- 

bltl dosedanje uporabnike 

racijskih sistemov in s tern ... . 
trg. Podrobneje si poglejmo prvi 
podsistem, ki bo podpiral 32- in 16- 
bltne programeza Windows, pa tudi 
navadne programe za DOS. V pi 
cesorju MIPS (In pozneje drugih) 
tudi emuliral Intelove procesorja 
x66 in s tern omogodll Izvajanje 16- 
bltnlh programov za DOS in Win- 
dows. Predvsam pa bo podpiral no- 
vi 32- bitni API. kl vsebujB vse funk- 
cije t6-bltnega API-ja. To naj bi po- 
enoatavllb konverzijo programov. 
Vkijuiuje pa tudi nove (unkclje. 
s katerlmi lahko programer izkorlstl 
prednosti novega ' - 


janje procesov, sematorl, podtnl na- 
biralnlkl. dodatkl za mreZo in drugo. 
Podporo za 32-bltnl API predvldeva- 
JO tudi v novI verzljl Windows za 
OOS. Torej bodo enaki programi le- 
kli tako V radunalnikih z DOS in Win- 
dows3.xkotz Windows NT. Progra- 
merjem sa verjelno ni bati, da bl jih 
zadeli zaradl pomanjkanja dela od- 
puidati. 

Microsoft z novim operacljskim 


veduje roZnato prihodnost tako pro- 
gramerjem, kl jlh daka manj mudne- 
ga prilagajanja programov, kol upo- 
rabnlkom, kl bodo dobili predvsam 
boIjSe In hitrej^, vendar Ze znane 
programe vZe znanem okolju. Seve- 
da pa radunajo na zasluZak, kl se 
jim obeta. de se bo zadeva prodajala 
vsaj priblIZno tako dobro kot tretja 
verzija Oken. Menda niste misllli, da 
to podneio Iz prijaznosti. 


V jeziku C. ta bolj pa v C-h-i-, se 
na veliko uporabija dinamrdno kre- 
iranje objeWov. Prednost je v tern, 
da vedno odpremo samo tollKo ob- 
jektov. kot jlh potrebujemo. In jlh 
lahko takoj, ko poslanejo odved. 
unidimo in sprostimo porabljeni 
pomnllnik. Zato je hkratna poraba 
pomnllnika bistveno manjSa. Zal pa 
le program bolj komoleksen. Pri od- 
plranju dinamidnaga objekta (ope- 
rator new) dobimo v last kazalec na 
pomnilniSko lokacijo objekta. Ta ka- 
zalec moramo hraniti. Z njim lahko 
vedno priklidemo podatke oziroma 
metode (funkclje). shranjane v ob- 
jeklu. potrebujemo pa ga tudi za 
unidenje objekta. 

Ce je teh kazalcev veliko In jlh 
Zallmo obravnavatl skupaj, polrebu- 
jsmo nako urejeno sirukturo m al- 
gorllem, ki bed! nad njo (v C-f-f je 
to razred). Za uredllev kazalcev na 
dinamidno odprte obiekte so tBzvIli 
ved algoritmov. ObldajnajSI so: en- 
krat povezana vrsta (linked list), 
dvakrat povezana vrsta (double lin- 
ked list), sklad (stack), rep ali vrsta 
(queue), blnarno drevo (binary tree), 
dinamidna tabeta (dynamic array) in 
drugl. Vsak od teh algoritmov ima 
kakSho prednost. Na primer, de po- 
trebujemo zelo hiter dostop do ene- 
ga iz mnoZice objektov, bomo izbra- 
11 blnarno drevo. de nam gre samo 
za izvajanje enakih operaclj nad ob- 
lektl. pa bo to verjelno dinamidna 

Vse to lahko vC-h-h lepospakirs- 
mo v razrede In nato objekte (in- 
stance) teh razredov uporabimo za 
manipulacijo s Ilpi dinamidno kre- 
iranlh objaktov. Pri tern pa naslane 
neprijelnosl. Ker ne vemo, kakSne- 
ga tipa bodo kazalcl. ki jlh bomo 
spravijali (npr. tipa Banana. Avto. 
Mravija), predpostavimo, da bodo 
void. To lahko storimo. ker je kaza- 


c tipa VC 


I dolg pi 


kot drugl tipl. Narobe pa je. ker nam 
nid ne prepreduje. da ne bl v isti 
objekt za hranjenje kazalcev tiadili 
razlldnih tipov (npr. Banana in 
Mravija). deprav sploh ne gredo 
skupaj In jih nitI ne Zelimo skupaj. 
Podobno nerodno je. ko Zellmo d> 
stop do metode (funkclje) s shranje- 
nlmi kazalcl. Ti so tipa void in jlh 


tlpom Ima opravka To sicer ne ge- 
nerlra dodatne kode, je pa neprijet- 
no na oko in tudi leglo zopmih na- 
pak (de kazalec tipa Mravija porno- 
toma pretvorlmo v Banano). Oboje 
se da odpravltl s spretno uporabo 
makroukazov. kol so atorlll pri Zor- 
techu, vendar tudi to ne daje po- 
vsem zadovoljive reSitve. 

Kaj vse je v knji^ci 
CIiASSIiQ 


Omenjeni algoritml se v jeziku 
+ * pitajo dokaj enostavno. Naj- 
amo jlh V skoraj vsakem udbeniku. 
poleg t^a pa se 2e dolgo dobijo 


1 



KOnCEKZAHEKERjE 


Pasti V knjiznici CLASSLIB 



ea za prMpIsano vrednost. RazreO 
to slori take, da odpre novo, vedjo 
prazno tabelo. vanio prapiSe vred- 
nosti Iz stare In nato staro unidl. Zal 
ti razradi ne znajo labele ludl akrdltl. 
To potrabuiamo le redko, pa 

Uporabna razreda. Kl izvirata iz 
AbstractArray, sta Array in Sorte- 
dArray. Razlikamed njimaje, daob- 
jekti v razredu Array niso urejeni po 
nikakrinem kljutu, v razredu Sorte- 
dArray pa so. Kadar dodamo v Sor- 
tedArray nov objekt. sa ta vioil na 
usirezno mesto. lako da ja pre|Sn|l 
element po kljjdu manfil. naalednjl 
pa vedji. Sortiranje |e sprolno. Prav 
razred SortedArray polrjuie. da se 
splada vedno pregledati kodo knjlZ- 
nlc. kl jih uporabliamo. Ker so ob- 
iektl sortiranl. bi dlovek pridakoval. 
da bo Iskanje potekalo z bisekeijo, 
pa nl tako. Pri Borlandu so uporabiil 
navadno llnearno iskanje. (Morda 
so izboljianle algorltma za Iskanje 
objektov preprustlli uporabnikom 
nalogo.) 

Vsi doslej omenjeni razredi naj bl 
hranill objekte razredov. kl izvlrajo 
Iz razreda Object. Za razred Sorte- 
dArray to ne vBlja. Ta lahko hrani 
samo objekte razredov, izvedenlh iz 
razreda Sortable. Sortable je izve- 
den Iz razreda Obiect In doda pravl- 
lorn, delinlranim v razredu Obiect, 


vrne 1. £e]e primerjani objekt manj- 
Sl, sicer 0. 

Razred. kl amo ga izvedli Iz Sorta- 
ble. mora znova definirall to virtual- 
no tunkeijo in vmiti vrednost, kot je 
to zantevano, glede na prlmerjavo 


reh objekt 
V zbirki n 


)v knjIZnice CLAS- 
SLIB le ostala samo ie ena veja ra- 
zredov, Izvedenin Iz Collection: 
HasliTable. po naie 01 jl lahko rekli 
razpriena tabela. Fllozoflja razprtSi- 
tve je V tem, da se indeks (angl. hash 
Index) objekta Izraduna Iz vsebme 
objekta (trenutnih podatkov v ob- 
jektu) in se glede na Izrabunanl In- 
deks shranl objekt v tabelo. Pro- 
blem je V tem. da lahko obstaja vei 
objektov, kl izradunajo enake hash 
indekse. V tem primeru se na 
ustreznem Indeksu v tabell kreira 
povezana vrsta (razred List) In vanjo 
se spravljaio objekt! (dobimo polje 
povezanih vrst). Ta prinelp se upo- 
rablja pri preglednical) In progra- 
(O delajo z diskom. V ta 


unkcija ha 
ject. Ce tc 


Value!) V razredu Object. C 
Zellmo uporabljati objekte naSih ra- 
zredov V objektih HashTable. Bag. 
Set in Dictionary, moramo skrbno 
definirall rrtetodo hashValue<): kako 
to naredimo. se vidi v datotekah Tl- 
ME.CPP, DATE.CPP, STRNQ.CPP. 
(!te nimamo legs namena (kar je obl- 
Sejno), pa je dovolj, da haahValueO 
vrne poljubno konstantno vrednost. 
npr. 0. Ker uporabljamo te razrede 

zelo redko, jlh tu i - 

neje razlagall. 

Vsi razredi. izvi 
Container, v glavnc 




aaianje In oastranjevanja objektov. 
Skoraj vedno |e treba nadshranjenl- 
mi abjekti izvajatl kakian algoritem. 
V ta namen so poleg oanovnih defl- 
nirani poaabnl razredi - iteratorji. 
Z njlml se lanko aprehajamo po ob- 
laktin. kl |lh hranljo instance osnov- 
nlh razredov. Ns vasko Instanco 
(objekt) oanovnih razredov definire- 
mo poUubno Slevllo ileratorjev. 
Uporaba lleratorja obssga tri stop- 
nje: fniclalizacijo, prevar|anje (all 
naj sa ileracija ia izva|a|o) In premik 
na nasladnji ob|ekl. Vsa to |e dekla- 
rlrano v abatraktnam razredu Con- 
talnerlterator, za vsak osnovni ra- 
zrad pass nato Iz Conlalnerlterator- 
ja Izvede svoj razred llaralor glade 
na struktjro razrada. po katerem se 
bo sprehajal (gl. skico 2). 


Ijaiho ludi v objekte razrada Sode- 
dArray. To so razredi Tirr>e, Dale, 
String in vet verzij razrada FiieData. 
naSil pa |ih boste v imanlku SOUR- 
CE (LDATE.CPP, LTIME.CPP, 
STRNQ.CPP). 


Samo za poznavalce 


odiifien; prijazan, dokaj hiter In 
V marsISeni zgled za konkurenco. 
Olovak bl pridakoval, da bl bill tudi 
drug! Borlandovi Izdelki na taki rav- 
nl. Zal nl disto tako. V davnih dasih 
Turbo Pascals 3.0. kl je bll moi ptvi 
silk z Borlandom. so bill pnloZenl 
programi v pascalu napisani kaise- 



Pazitl je treba la na to. da objek- 
tov, na katere Iteralorji KaZejo In so 
last Contalnerja. ns unidimo. 
Conlainerlterstor zahteva Irl me- 


raataitO poslavi vsa potrabno za 
zadetek iteriranja. 

oparator-f-fQ pramakna Iterator 
na nasladnil objekt. 

operator Int vrne 0, da smo obde- 
lali vsa objekte - priSli do konca. 
sicer <> 0. 

Izvedeni razredi lahko deflnlrajo 
Se kakSno metodo povrhu. npr. ope- 
rator — 0 v DoubleLlstlteratorJu. 
V CLASSLIB je tudI KashTablellere- 
tor. zanj pa veija tisto kot za druge. 

Za zgled si ogtejmo uporabo Ite- 
ratorjev nad objektom razrada List: 


da sirukturirano (se Se spomnite, 
kaj to pomsni?). Razumel si jih lah- 
ko le, de si Imel strukturlrano pro- 
gramlranje v mezlncu. Sam sem ta- 
krat dobro pozrtal le besic In zbirnik 
ZB C 64, zadal ps ssm se le malo 
mudlll s poscalom. Oobro se spom- 
nlm tesnobe v predelu Zelodca in 
soiznih odf ob prebiranju njihove 
kode. Podobno sem se podutll pred 
dobhm lelom ob paketu Turbo C+ + 
1.0. Vse je bilo OK do trenutka, ko 
sem Zelel razumetl kodo v CLAS- 
SLIB... Zadeinrka v C++ tako pre- 
plaSI, da re bo ntkoli uporabljal te 
knjlZnlce. Tudi ssm sem se namenil 


Preprldala sts me Sele ObjectWin- 
dows In TurboVIsion. Vsi razredi 



Seznam hlrearhlje glavnih upo- 
rabnlh razredov v knjiZnlcI CLAS- 
SLIB je tako zaokroZen. Za vsa te 
razrede je znadllno. da so namenje- 
nl hranjenju objektov in m podreja- 
JO pravilom razrada Contalrar, iz ka- 
terega so tudi izvedeni (redemo jim 
lahko kar KontajneiskI all vseboval- 
nilkl razredi). 

V vsebovalnISke razrede lahko 
spravimo katerlkoll objekt razreda, 
kl je posradno all neposredno izve- 
den Iz razreda Object (Sortable, As- 
sociation). Nekaj primerov takSnih 
razredov je ludi v knjiZnici CLAS- 
SLIB. T) so lahko zgM za pisanje 
lastnih razredov. Ce narrrsravate 
jporabljall to knjIZnico, je vsekakor 
pametno. da jih dobro pregledate. 
Vsi so Izvedeni Iz razreda Sortable, 

po velikosti in jih zato lahko sprav- 

22 Moj mikro 


V leh paketih izhajajo Iz razreda Ob- 
ject knjiinice CLASSLIB. na vellko 
ps uporabljajo tudi druge razrede. 
Ker se ml je podvajanje Kode (upo- 
raba lastnih razredov za IstI namen) 
zdelo nesmiselno. sem se zalekel 
h CLASSLIB. 

PrI n|ej se ml je zdelo najbolj zo- 
prno prav dedovanje iz razreda Ob- 
ject. Zato, da semvsvojem razredu 
opisal koordinalo (x.y). sem moral 
izhajatl iz Object In implemenlirati 
pet dodatnlh virtualnlh funkclj, pre- 
vajalnlk pa je pritagnll dodatnin 
1000 vrstic. Nid kaj ml nl bllo vied. 
Pa sem se navedll. kot ae navadimo 
vsegs hudega. Ko sem le mislll, da 
knjiinico obviadam, sem do2lvel 
• UNRECOVERABLE APPLICATION 
ERROR, Terminating current appli- 
cation.' (Bolj bedasto se podutid sa- 
mo Se ob sesutju trdega diska.) 


nadel pa sem ga na treh mestiti 
V CLASSLIB. (Ved 0 tsm na koncu.) 
Stvar sem sicer popravll In sedaj 
dela brez vedjih teiav. neprijeten 

Os bl moral tatrenutekkomusve- 
lovatl. all naj knjltnlco CLASSLIB 
uporablja all na. bl sa znadel pred 
hudo dllemo. Sam jo uporabljam in 
mi je vdasih pravvded.podruglstra- 
nl pa bi jo najraje reztrgal na koddke 




in V njej ne vidim nid dobrega. Zma- 
zal bl se nekako takole: 

CLASSLIB je dokaj bogata knji2- 
nica. sajvsebuje skoraj vss osnovne 
algorltme za hranjenje objektov 
(manjka le blnarno drevo). Uporab- 
Ijata JO pakela ObjectWindows In 
TurboVIsion. Napisala jo je firms 
Borland, kl bo (upam) Izboljdela nje- 
no delovanje. Zgradba knjiinice je 
zgled objektnega programiranja in 
ko jo uporabid. daje dober obdutek. 
To so tudi adinl pozitivni argument!. 
Negativnih je cel kup In med njiml 
soizrazllejdl: resne napake. kl sesu- 
jejo program (ie ta argument je do- 
volj hud), sleba dokumentacija, po- 
manjkanje ilustrativnih primerov za 
uporabo nekaterin razredov in mar- 
stkie narodno napisane koda. 

te ste dovoij izkudeni v C+ + , si 
lahko prIvoSdIle uporaba CLASSLIB 
In sdssoms boste morde z njo celo 
zadovoijni. vendar bodite prlpravlje- 
ni na kak celodnevni zmenek z raz- 
hroddevalnikom. te pa niste veidi 
C++. SB je bolje driati primerov Iz 
udbenikov - program re bo never- 
jelno objeklen, delal pa bo in 
V kondnl fazi je pomembno samo to. 


Napake v kodi 



Ce vas zanima, kaj je v Izvimiku 
narobs. se vpradajte. kaj se zgodi, 
de Iz verige vzamete zadnjl dien. Od- 
govor: Null pointer assignment. 
Prav taka napaka se ponovi v Oou- 
bleLlst::delachFromTail|). Popravl- 



Resda so napake drobne. vendar 
sesujejo program. Ker v knjlZnicah 
nl Informaclje za razhroddevanje, jlh 
teZko odkrijemo. Taka, kot je, knjlZ- 
ntca CLASSLIB Borlandu prav goto- 
vo ne more bill v dast - nspak in 
nerodnosti je krelkomalo preved in 
samo upamo lahko. da se bo v na- 
slednjlh verzljah izboljdala. 



it^WtWM^NOMJECT "Smje, ' 
loltarste.lorEKlK acIionPlr. paiamLlilPli ): 

« Ce imele Nkel ObjeciWIrtdoais. nentem Objects nepdite RObjed 




ZAPLITVE 2EPE_ 




apiiKacij 


se spravijamo nad zajca s topom. 
Pregrosto shemo Oomo vellKo hltre- 
je izdelali 9 programom, Hi je name- 
nien zgoti temu. Na primers progra- 
mom Charts Unlimited, ki vsebuje 
celo vrsto ze doloienih objektov (li- 
kov) in simbolov. ki jih najveikrat 
polrebuiemo pri Izdelavi shemat- 
skih preglsdov. Vsak objekt lahko 
poljubno skaliramo In premikamo 
po zaslonu. Za lasine potrebesi lah- 
ko dolobimo drugs objekte In aim- 
bole, sai vsebuje program Charts 
celo urejevalnik za Izdelavo simbo- 
lov, Objekte povezu|emo z veC tipl 
£t 1 . besedilo pa je moi zapisati 
V dveh pisavah. Med risanjam lahko 
vedno pogledamo. kakSen bo videli 
naS Izdelek na papirju. Program 
podpira celo vrsto tiskalnikov, od 
matrlbnlh do laserskih. 

TrdidiskI postajajo iz dnevavdan 
bolj zmogljivi in hllri. Ceprav so do- 
stopni Casi pri vebini novlh dlskov 
mani kot 30 millsekunO, so ie vedno 
grio. zlasti pri zahtevnejSih 
"■ ■ Kaj lorej storiti, te vei 
> neznosno doigo gra- 
ve podalkov? 
ReSItev je saveda veC. najcaneje pa 
jo boats odnesll, Ce si omisllte pro- 
gram za diskovni predpomnilnik 
Idlak cache), Ideja je preprosta, ven- 
der zelo uCinkovita. V bistvu gre za 
to. da skuSa diskovni predpomnilnik 
nadomestlti SImveC poCasnlh dl- 
skovnih operaclj ItlzICnlh branj in 


Osnovni podatki 

Ime programai VPIC ver. 4.6 
Zalotnik: Bob Montgomery 
Opla: program za pragladovanje 
in pretvarjanje raCunalniSke gra- 
Mka V razlidnih formatrh. 

ime programai Musician l ver. 
1.5 

Zalo2nik: DIglMua Ky 
Opla: program za pisanie In ure- 
janje not. predvajanie zapisare 
gissbe (ob primerni dodatni 
opremi). 

Ims programa: Charts Unlimited 

Zaloinik: Graphware, Inc. 

Opla: orodje za risanie organiza- 
clisklh preglednic. diagramov 
poteka. elektrlCnlh snem ltd. 

Ime programa: HyperOisk ver. 
4.31 

Zaloinlk: HyperWare 
Opla; diakovni predpomnilnik. ki 
pospeSuia dalDvanje trdega 
diska. 


23 



FELJTON, 


Bleferski vodnik po racunalnistvu (1) 


ROBERT ADJSLEY 
ALEXANDER C-RAE 


Racunalniski blef 

Preprieatl Ijudl, da ste raiunalnIJKi strokov- 
niak, ja najpreprostelSa ret pod soncem. V po- 
povornein jeziku kratkomalo uporabljajle eamo 
besede -Iniclalizacija-. •konfiguraclja- In po- 
dobno, oslanek pa zapolnite s trkami, itavllka- 
ml In Se nekaj 2argonskiml besedami. (Opomba 
za slovanake bralce: Ko sez lalkom pogovarjate 
0 ratunalnlttvu, nikar ne zagreiita osnovne na- 
paka in ne jporabliaita domatlb strokovnib 
Izrazov. 'Oelo z urajevalnlkl besedll In a pra- 
glednicami jepreproslo: podatke vnaiamo a tip- 
kovnlca. si |in ogladamo na zaslonu In nato 
izpitamo s tiakalnlkom all risalnikom.- se sllSi 
tako plabajako. Recite ra)e: -Z vorOprocasorji in 
spradlltl gre Inpjt preko kiborda. ogledamo si 
ga na ekranj, autput pa lanko damo na printer 
all ploler,- In lakOj vas bodo imell za strokov- 

Edlna pomanjkl|lvoal te metode je. da bosle 
V pogovoruz navadnimi smrtniki pogosto opazl- 
II nanavadno reakcijo ph poslutalcu. Najprei se 
bo zaslrmel mlmo vas v daljavo, potem pa aa bo 
nenadoma apomnll, da Ima Izredno pomemben 
zmanek. Lahko pa sa vam zgodl. da boats nale- 
tell na resnitnega ratjnalnISkega slrokovnjaka. 
Ta vas bo takoj imel za kolsga In vam bo navdu- 
ieno vmilzenakomero. Tedajse boste verjatro 
najprej zastrmeli mlmo njega v daljavo, potem 
pa se boste nenadoma spomnlll, da Imate Izred- 
no pomemOan zmenek. 

Kar je osnovnl namen bleflranja, da bl se 
pokazall kot eksotltno in zanimivo bitje, lahko 
ID prsprosto metodo odsvetujemo. 

A to ne pomenl, da je bleflranje na podrofiju 
raCjnalniatvs telavno. Javnost ratunalnike In 
raiunalnikarje globoko spoaiuje. aai je preprl- 
tana. da so oboji neverjetno pametni in zanlml- 
vl. NIkakor In nikoll jl ne smemo dovolitl. da bl 

Pravzaprav nl dejavnosti, kjer 01 vas strokov- 
niakl laie spreieli za sebi enakega. EdinI pogoj 
le. da sa dr2ite Sedmih zlatih pravll ratjnalnl- 
Ikega blela. 

Ziata pravila radunalniskega blefa 


Trik -Danes asm slrokovnjak sa OS/2-. 

Vedno bodlte •strokovnjak- za drugo vrsto 
raeenalnlkov kot tlstl, s komer sa pogovarjate. 
Ceprav so si ratunalnlki na zunaj pogosto po- 
dobnl. le edina notranja podobnost med njiml 
ta. da vsl delajo na elektrlko (razen abaka. kl 
dala na plin). Ena glavnih razlik med radunalnlkl 
IS operacijski sistem - razveseljivo meglen po- 
jem. 0 katerem le malokdo kaj ve. Zato je malo 
verjetno, da vas bo kdo pameino vpraial. zakaj 
le operacijski sistem tako pomemben. 

Strokovnjaku za MS-DOS omenite, da upo- 
rabliate le OSiZ (In nasprotno), In naenkrat bo- 
sla popolnoma varni. Med ratunalnikarjl je taka 
izjava podobna, kot te bl rekll: •Mimogrede, 
govorlm le svahill in ne razumem niti beMdice 
Slovensko.- 6e smo tisto odkriti, je bol) verjet- 
no. da boste na zabavi sretali simultanega pre- 
vaialca rz svahillja v slovenitino kot pa ratunal- 
mkaria. kl bl se spoznal na dva ooeracijska 



24 Moimikr 


te vas obdajajo ratunalnitkl strokovnjaki In 
se bojile, da bl utegnll kateri razumetl tako MS- 
DOS kot OS/Z (teprav so ratunainliki strokov- 
njaki te redko povabljeni na dobre zabave). si 
Izmisllte svoj operacijski sistem. Obslaja na- 
mret mno2lca resnitno obskurnlh operadiskin 
slstemov. po navadi zasnovanih za kakSen ratu- 
nalnlk, kl so ga prodall v Iran primerkin, preden 
je Sla lovarna na boben. Zato vam na|br2 ne bo 
nihie ugovarjal. teS da nl 2s nikoll slltal za 
operacijski sistem. o katerem govorlte. 

Ne pozablte kontati Imena izml2ljenega ope- 
racljskega sistema z OOS (kratica pomenl Disc 
Operated Sistem. zato nikar ne zatnite govorltl 
0 programih na kasetah. saj boste s tern takOj 
izdali, da Imate dome v resnici Sinclairov spec- 
trum). Vse. kar se konta z DOS, bo v redu, le 
GOS-OOS raja ne uporabljajte. Pravi ratunalni- 
Ski strokovnjaki verjetno ne bi razumell Sale, 
toda lahko bi imell smolo in naletell na kakSne- 
ga z obtulkom za humor. 

2. Zebllanje -An. ia vedno uporabljate legal-. 

Vedno se delajle norca iz vseh operaci|Skih 

slstemov razen iz svojega. StrokovniakI za dru- 
ge operacijske sisteme se bodo delali norca Iz 
va§ega in verjetno bodo pripomnlll, da so ga 
nekot uporabljali tudi samI, a so ugotovill. da |e 
popolnoma neuporaben. tetudl ste si ga sami 
Izmisllll. 

vat sogovornik prlzna. da imaS-bItni ratu- 
nalnlk, poveite, da Imate 16-bltnege. Ce Ima 
sogovornik 16-bltnlk. omenite. da je za vas do- 
ber edino 32-bltnlk. Tako nadaljujte do 64-bitnin 
ratunalnikov (naprej pa raje ne, saj bi bllo pretl- 
ravanje prehudo). Razlika med 6- , 16- in 3Z- 
bltnimi ratunalniki naj vas ne skrbl. Le malo 
Ijudl v resnici ve, v tern je razlika, zato lanko 
privzamete. da le 16-bltnik dvakrat boijil od 6- 
bltnika in tako naprej. 

3. Otvorilav -S lem si ne bi mazal rok-. 

Nikoll ne prlznajte, da uporabljate raCunalnik 

za kakSno korlstno opravilo. Nikoli ne omenjai- 
te. da delate s spredSitom, oejtaDeizom all. to je 
najhujSe od vsega, z vordprocasoriem. Pravi 
ratunalniSki blefer uporablia svoj ratunalnik le 
za eksotitne namene. tesno povezane s progra- 
miranjem. Ce priznate. da ste z delom z ratunal- 
nlkom kai zaslutlli, |e priblizno tako. kot Ce bi 
Laibechl priznali. da plSejo tekste za ansambel 
Alfija NlplOa. 

4. Gambit -To ie Irebe malo pohekatl-. 

Nikoli se ne Izdajte. da uporabljate komercial- 
ne programs. Ge 2e morale priznatl. da uporab- 
Ijate karkoll, recite, da imate najraie programs 
V lavni last! Iglei Public Domain), a |in ne bl 
priporobali vsem, ssj ]in je treba za delo najprej 
malo -pohokati-. 

-Hekanje- je tehnibni izraz. kl pomenl, da 
vzamete program, kl ga |e po navadi kdo naplsal 
za drug tip raiunalnlka, potem pa ga zboIjSate 
all prlredlte, tako da dela v vaiem raCunalniku. 
To je podobno zagnancem, kl vdelujejo v Hike 
motorie tovorniakov s priklopnikom. Preden se 
spravite k hekaniu, vedite, da je delo s fidkom 
zabavnejSe. pa 2e veC verjetnosti za uspeh boste 
Imell. 

Take boste v 99 odstotklh primerov varni. 
Vsakdo, kl si vsaj malo prizadeva postatl radu- 
nalnlSki zagnanec. Ima doma nedteto progra- 
mov Iz PD. kl 2e ne delajo. Nabavo ten progra- 
mov mu je svetoval prijatelj, kl ni poztAII omenl- 
tl, da je treba vse to le malo -pohekatl-. 

Izmiiljenin programov, kl jih bosle komu pri- 
porodill, sicer ne Do ninde poskusil dobltl, lahko 
pa se zgodl. da jih Dodo va2i posludalcl priporo- 
ftili naprej. 

Z nekaj srede vam bo kdo dez das prlporodil 
program, kl ste si ga izmislili. s pripombo, -da 
ga je treba malo pohekati-. Ko se zgodl kaj 


takega, si destitajte - postal! ste vrhunskl 
bleter. 

te morale povedatr Ime, si zapomnite, da 
imena vseh programov v PD ne vsebujajo samo- 
glasnrkov (npr SPRDSHT) ali pa so sestavliena 
iz nakljudno Izbranlh based (glei TZO). Priduiej- 
te se. da vam je program poslala mltldna emen- 
Ska knjl2nlca PD z Imenom PD SLOG ali s kakd- 
no drugo nemogodo kralico. 

5. Finta -In moj novi bo . . .-. 

Vedno se ravno pripravijaite. da boste kupill 
nov. precej modnejil redunalnlk. To more bill 
-prenosnl 32-OI1nlk pete generaelje- z -resnli- 
nlm multitaskingom- (= vedopravilnost, vendar 
glei uvod), kl lahko hkrati raduna Mandelbroto- 
vo funkeijo in izvaja zapleteno operaeijo srdne 
zaklopke. Ge si kdo drzne priznatl, da za la 
radunsinik Se ni sllSal. niadnokrvno omenite. da 
ga v Evropi Amstrad Se nl predstavll. pad pa so 
ga prikazall na seimu pisarniSke opreme v Ana- 
helmu (ZDA). Temu ne bo oporekal nihde. 

6. Ukana -SliSal sem. da so nekoi nalagab pro- 
grame s kasetariev-. 

V radunalnISki industrijl le prsvllo. da morale 
bill mladl. Zelo mladl. NIkakrSnega smisla mma. 
da se pri petlndvajMtin va2lte. da znate progra- 

predstavill devstletnika. kl zadnji dve let! pro- 
gramira v zbirniku (opla, asemblerju) Raje si Se 
naprej barvajte sive lase m sa pretvariaite. da ns 
pomnite dasov, ko niso poznali WIndowsov. 

Prav tako si vtepite v glavo. da je radunalni- 
Stvo ena redkin dejavnosti. kjer si ne morete 
prav nid pomagatl z IzkuSnjami. Ze v trenutku. 
ko tovarna s pompom predstavlja nov model na 
sejmih po svetu, imejo v raziskovalnem oddeiku 
novega, kl je dvakrat zmogljIvejSI. pol manjSI in 
seveda popolnoma nezdruSljIv s -stanm- mo- 
delom. 

Naj zgodbice o letin IzkuSenj z radunalniki ne 
naredijo vtisa na vas! Vse. desar ste se naudiii 
pred desetimi minutaml. je verjetno 2e zastare- 
lo. Vse. desar ste se naudili pred desetimi isti. je 
uporabno priblltno tollko kot tehnika lova na 
sabljastega tigra s kopjem iz kamene doDe. 

7. Zava/anie -IBM /e popolnome insliluclonalizi- 
rana TZO-. 

Deled najpomembnajSa zadeva. kl jo mora 
obvladatl uspeSen radunalnISki bleter. je pravil- 
na uporaba TZO. To je edlni deldek, kl je v radu- 
nalniSki lehnologlji skupan vsem - od osembil- 
nikov z 32 K spomina do superradunalnikov. 

Nl ga podrodja v radunalnIStvu. k|Sr ne bi na 
debelo IzkorlSdell TZO. In veSda uporaba pnne- 
se bleterju takojSnje prlznanje. TZO je seveda 
triznakovna okra|Sava za TriZnakovno Okraj- 
Savo. 

Kako so Izumili TZO. je skrito v sivl davninc. 
Zakaj so se odiodlll prav za tn drke, je popolna 
uganka. Nekateri trdijo. da so Stevllo tri izbrall 
zgodnji radunalnISki as! zaradi sploSno znanega 
dejstva, da znajo radunalniki Stall le do dve (glej 
blnarno). trlje znaki pa so dokazovall. da le 
dIoveSki operater Se vedno pameinejSI od radu- 
nalnlka. 

Vellko iznajdijivosll je bllo treba za Izumljanje 
kar najbolj nenavadnih TZO-jev. Po prvotni ze- 
mlsll naj bi bile drke zadetnice resnidnin beeed, 
toda radunalnlSkega zagnenca to le be2no zam- 
ma. Ljudje 2e leta zadovoijno uporabtjajo TZO- 
|S brez najmanjSe predstave, kaj splon pomeni- 
jo. Na primer: kollko Ijudl zaganja svoie radunal- 
nike z datoteko EMS, ne da bi se pm sanialo. da 
je to kratica za -Eiga. Manjka Spomina- 7 Torsj 
llsodi zaganjajo svoje radunalnike z EMS in ne 
ne ve|0, da uporaDIjajo napadno datoteko 

Nikar ns misllte. da so TZO izumlli zaradi 
laijega komunicirania. Poskuslte red! -VDU- In 
-ekran-, pa boste videli, kaj je Ia2e Izgovorijn/o. 
Resnidnl razlogi za uporebo TZO so: 




a) ustvarltl zmaOo 

b) biti namerioma nejasan 

c) omogo£itl uporabniku. da si misll, da je 
frajer. 

To je pribllino lako kot pri pravnikib, ki se 
skllcujeio na latinske izreke. 

Neusfniljeno iiporabl|a|te TZO-je. izogibaite 
sa jim la na po0ro£jlh. k|er vsl mlslljo. da vado. 
kaj pomenl|o (SCT, DDT, MPP, MBX, LTH...). 
Ca preprj£ani, da izmiSljena TZO na obstaja, 
sa lahko poljubno (grata zabecado (itavllo moz- 
nin parmulacli pa vam lahko IziaSuna la ra£u- 
nalnik). 

Zalo na uporabljajte va£ trah based. £a lahko 
vsa povesta sTZO- Dobar raCunalniSki blefer bo 
Sal s K2N (KoSarica Za Nakupe) v BST (Bile 
SamopoetraSna Trgovine) in si privoSdil DMV 
|Dva Mala Viniaka). 

Ra&imaliuki in javnost 


rn Slovak ve o rafunalnikih se 


raSunalniki. 

b) Z njimi lahko pobljete nsskonino Stavilo 
zelenlh nagravinetev Iz oddaljenih galaksij in 
raiila civilizaclio pred propadom. 

c) Omogotajo vam, da sa po telelonu poveZe- 
te z glavnim Stabom JA In si praberete najstroia 
varovane skrivnosli o njagovlh dajavnostih. Sa 
praden so objavijena v Mladmi. 

Najbolj zmolna pradslava v javnost! je, da 
delejo raSunalniki zanimive redi. To je popolna 
lai. RaSunalniki so v resnici odliCni v lam. da 
naredljo vallko zalo dolgoPasnin rail v kratkam 
£asu. A nepriznaiteteganikomjr, kl mu to Sent 


Povprednez r ... 

kaj se pravzaprav dela z raiunalnlkom. umei- 
nost pravaga blallranja je v lem, kako preprldatl 
laika, da delate z radunalnikom nakai las po- 
mambnega. na da bl kdaj namignill, kaj to je. 
Ker resni&nl ra£unalnlSki strokovnjaki ve£ino 
Casa delajo Islo, nl nlkakrSne bojaznl, da bl vas 
kdo razkrlnkal kot prevaranta. 
dpi na vsakem koraku 

Besnlca je. da Clpi vse bolj obvIeOulelo naSe 
ilvljenja. Vsakdo, Ki je kdaj vkIjuCII avtomatskr 
praini stroj. pogledal na digitaino uro all dobll 
novolatno Cestitko, ki zaigra bebavo melodl|0 
vsakiC. ko jo odpreS, je Ze doZivel bliZnje sreCa- 
nje tretje stopnje s Clpi. 

Zaradi take posvetne uporaba nIso.CIpi pov- 
preCnemu Cloveku nIC bolj razumljivl. kveCjemu 
Sa bolj je zbagan, ko skuSa razumetl, zakai mul- 
tlnaclonalke Investiraio kupe denarja v razvoj 
superraCunalnlkov, ki zalgrajo bebavo melodl|o 
vsakiC, ko jih odpremo. 


Uporaba piirodnika 


Inliltrlralo nekai vrhunsklh raCunalniSklh ble- 
tarjav. 

Vsakdo pozna Prvi zakon raCunalnlStva: -Oe 
vse odpove, preberi prlroCnikl- Pravl blelar ne 
bo nikoli izjavil Casa tako neodgovornega. Ta 
dokument je namreC ZivIjBnjsko pomemben del 
blefa, zaradi katerega se javnost Ze lata ne vtIKa 
V raCunalnlStvo. 

bo kdaj zgodllo nepredstavl|ivo 

kak program 

n TSKN fTudi 
Slepe Kura Zrno Najde) odkriiete, kaj program 
dela. Ko program popolnoma obvladate. lahko 
praberata prIroCnIk in odkrlieta. kaj to sploh 
pomeni. Ker lahko to traja kar precej Casa, na- 
slednji dve letl ne sprejemajle povabll na va- 

^ mora program uporabljati kdo drug, vztra- 
jajte, naj prej prabere prlroCnik od zaCetka do 
Konea. Recite mu na primer: -Prlloga s klici 
BDOS je dragocena." Veeeno |e, Ce prilog sploh 
nl. Do njih se tako all tako ne bo prebil nIhCe. 

Rill bodo skoz korlstne informaclje v slogu 
-sintaksa tegs ukaza je ENOTA logiCna-enota- 
=flzlCna enotat. tlziCna enotaZ (fizICna ano- 
taNj- all •IzbranI disk: nejasno Ime datoteke: 
argument". Oa bodo verjell. da sta vl to razumeli 
In da se vam je posreCilo pognatl program, bo 
vaS ugled zagotovijen za vse vaCne Casa. 

Koristna sporo6ila o napakah 

Ko Sta oboroieni z dobnm. Spehastim prlroC- 
rlkom, si naradite Sa vallko zalogo sporoCIl 
0 napakah. To so koristnl kratkl stavki. kl se 
prlka2e;o na akranu In sporoCajo, da {8 nekai 


III najdaIjSe ir 
sporoCilo 0 napaki nasvetu. Eden od resnaiSih 
kandidatov za naslov prvaka je v programu za 
mejnirejm zapisal: -NAPAKA VME 37022: Rl- 
erarhlCno Ime slntakllCno naveljavno. upoSteva- 
je IzhodiSCa, doloCana v zaCelnem sobesadllu.- 
To je lapravol VeCine programov si uporabniki 
re zapomnijo po koristnosti in priiaznosli, am- 
pak po izvirnlh in kraativnih sporoCIlih o rapa- 
kah V njlh. 

Ko dojamete, da je vse la igra. vas "NepriCa- 
kovana krSItev diagnostlCneverlfikaclje>, kl utrl- 
pa na ekraru. push hladne kot Spricer. 

SporoCila o napakah postanejo reshICno upo- 
rabna v straSnem tranutku. ko vas kdo prosi, da 
naradite kaj zraCuhalnIkom. vi pa rage ns zrtate 
Normalen Clovek bl bleknil: »Tega re obvla- 
dam." Blefer pa sa mirno rasmehne, samoza- 
vestno pritisne nekaj tipk pomenijivega videza. 
se zaskrbljeno zastrmi v ekran in po nekaj tre- 
nutkin, ko sa nIC ne zgodl. zamrmra: -Ojej. Zdl 
se. Sa grs za reano prakoraCitav baferiranja 


Ceprav so Izdelovalci strojne In programske 
opreme zalo napredoval) prI tern, da bl bill raCu- 
nalniki In RrogramI prljaznejSI z uporabnikom 
(zdaj postre2e|0 s sporoClli o napakah v slogu 
•Oprostilel Lisodna aistemska rapakal-j, Ima 
valika veCIna Ijudl, starajSIh od 30 let. raCunalni- 
Ke Se vedno za skrivnosina In temperamentna 
bltja, s katarlml je treba delati neSno In z obCut- 
kom. Ce bl kdaj odkrill. da polrebuje Clovek za 
uporabo tako rekoC vaah programov samo malo 
logike in dva prsta za tipkanje. bl na tIsoCe 
blaterjev brez ceremonij spodlli v vrste pred 
uradom za brezposelne. All pa jIh prlsMHI, da bl 
si polskall pravo delo. 

Od te straSne usoda loCi blaterja le an me|rlk 
- PrlroCnik za program. Ko prabirate povpraCna 
PrIroCnike za programa, vam hitro poslane jas- 
no, da sa je v vrhove raCuralniSke Inbusirije 


klh. Ce nej povpreCen zemljan reaniCno ceni 
zmogljlvost raCunalnikov (In s tern dejstvo. kako 
pametni morale bit! vl, kl znale delati z njlml), el 
morale prizadevatl. da bi manj obveSiane po- 
uCIII. kako korenito bodo raCunalnIkl spremenlli 
njlhovo Slvlianja. S tarn delate usiugojavnosll In 
si lahko zagotovite ura nedolSna zabave. 

Pomembno je. da poskusite razlo2iIi na vidaz 
protlslovni dejaNI: raCunalmStvo je izredno za- 
pleteno, venSar ga le izreSno lahko obviadati, 
Ca ste le do neke mere Inlellgentni (kar pomeni. 
da Imata ob slablh dnevlh lO okrog 140). Ker ne 
bo nihCa nikoli priznal, da (S zabit, ste lahko 
preprICanl. da boste Imell vzneseno In hvale2no 

To. da bodo ljudja najbr2 razumeli le vsako 
deseto besedo, nl pomembno. Sami so si krivi. 

RaCunalniki in stevilke 

LjUdje 2lvijo V zmotnem preprlCanju. da raCu- 
nalnlki na vellko delajo s Stevilkami. To ja vell- 
kanska napaka. V resnici sa je v raCunalnlStvo 
usmerilo vallko dIsnumeriCnIh blelerjev. sa| ga 
nl podroCja. kjer bi bllo Ia2a skritl. da ne znate 
Steti do desel (brez pratov), razen morda male- 
matlke. 

Zavedati se morale, da raCunalniSke Stevllke 
V reanlcl ne pomerijo niCesa 

a) so vse Stevllke. kl |ih ui 
prav imera obskurnlh reCi 

b) je loliko obskurnlh reCi, kl imajo namesto 
imen Stevllke, da lahko na pamet zineta kataro- 
koll Stevllke. pa se najbrz ne boste uSieh. 

Predvsem si zapomnite. da vas ne bo nikoli 
nihCe prosll za saStevanje. odStevanje all kaj 
podobno taSavnega. 

Ce bl res radi raCunali s Stevilkami. si namesto 
raCunalnika kupite kalkulator. Te poSenete pre- 
cej laze, ne nshajo delati brezvzroka takopogo- 
sto In obICajno ao natanCnejSi Oober recept, 
kako spravlti v bes raanICnega raCunalmSkega 
strokovnjaka, |e. da s kalkulatorjem na 27 Secl- 
malk natanCro izraCunate kvadralnl koren Iz 43. 
nalo pa na vas glas razlagate, kako ste pripravlll 
svoj raCunalnik. da vam je to izraCunel. Vendar 
pojdlte iz sobe, preden vam bodo skuSali z mu- 
Canjem izviti skrivnost. kako ste to naredili. 

Vedite. da vas ne bodo nikoh vpraSali, zakaj 
potrebujete kvadratnl koran Iz 43, Iz 
27 decimalk natanCno. To paC so ' 

-zanimivih" (= neuporabnih) reCi. ki jin la 
poCnemo z raCunalnikom. 

Edina pomembre Stevllke, kl si jlh |e tr 




To seveda ne pomeni niCesar. Toda za Cudo 
nl Se nlhCe sllSal za nikogar. ki bi vpraSal. kaj to 
pomeni. Ce ste nsvduSen blefer. poskuSaite priti 
s komblnacijaml tlpk vedno znova do snake 
napaka (to je zelo preproslo). Tistl. kl vas le 
prosll za usiugo, pa naj sam odIoCi o nadaljeva- 
nju, polam ko ga opozorite na napaka "Nepra- 
streZen nedokumentiran primanjkijaj sklada na 
720-. 

Tula so tri koristna aporoClla. kl |in lahko 
uporabite. akupai s kratko razlago. kai poma- 

-Resno okvarjen format za o2lvl|an|e- - niC. 

-Naodpravijivo sploSno maSanje Izbranih po- 
gonov na 4070" - nIC. 

-DokohCna krSitev utrdihe visokega bajla' 


Izobia^evaiije javnosti 


CunalnikI Imajo namreC nekje v (menu Stevllko, 
ki lahko kaj pomeni all pa tudl ne. Ce ste si svoj 
raCunalnik izmislili. v Ime vedno vtaknite Slevil- 
Ko. Ooppelganger ZQ768 ie npr. kar v redu. Za 
pristnost Izberlte Stevllko. ki je deljlva z 256. 
mIstiCnIm Stevilom raCunalnlStva. 

Binauio 

Glavna reC. Kl si |0 morale zapomnlti o raCu- 
nalnlklh in Stevlllh, je. da znajo raCunalnikl Steti 
le do ana (z zaCatkom pri nIC. ssveda). Temu 
reCemo blnarna Slevlla. Za raCunalnikarje nima- 
jo noberega pomena. vendar |lh vsak. ki se le 
malo "Spozna- na raCunalnika. na pozabi ome- 
nlll Ob vsaki prllo2nostl. So raCunalnISka revlje, 
Kl V Clanku o lem. kako vkIjuCtti raCunalnik, 
obvezno napolrijo calo stran z binamo kodo. 

Glavni namenblnarnega sislema je torajzme- 
atl posluSalce tako moCno. da bodo spregladall 
vse vaSe kikse v nadaljevanju debate. Zato zaC- 
nite vsak pogovor z raCunalniSkim nepismene- 
2em z doiglm uvodom o blnarnam. 


Heks 


zonla prekfoplte na haks. Heksadeclmalna^levl- 
ia all heka. kot jih kliCejo njlhovl prijateiji (tudl 
. Nemfiljl, op. prev.), so slalem, pri katerem 
'aiunalnik namesto do ana Staje do aasinajst. 
iMimogrede. raiunalnikl, ki vel|a|o za tako pa- 
melne, Se vedno niso potuhiall, da vai razen njlh 
aieiejo do deaet.) 

Ker ni na vol|0 Sestna|st cifar. morale v deksu 
poleg njlh jporabtjali £rke |0B lako v neksu 
pomeni 'enajst-, 3F v heksu pa izgovorlmo >trl- 
irSestdesat-). Zapoirnite si tore], da Ima vsaka 
Stevllka V haksu dve cirri. Ena all oPa sla lahko 
kakSna irka mad A in E (nlkar pa ne naredite 
napake In ne uporabite C. d. E) In podobns 
solate). Edina heks Mavilka, ki se jo splaCa ohra- 
mil V spominu, je 1IX). ki le v resnici 256 - ml- 
stiSna §tevilkB raCunalnlka. Toda ker Imajo neks 
§Ievila samo dve clfri, bosie morali saveda spel 
zadeli pri niC. 

Ce se bo kdai kdo obregnll v kakSno va£o 
£tevilko. 2alostno odkimajte in poiasnile, da ste 
delall V heksu. Potem se smejte sami pri sebl. ko 
bo posku£al nergsS preraCunati vse va£e Stavll- 
ke iz heksa v declmalni sislem. ne da bl uporab- 
Ijal prsle. 

Glavna grednosl Stetja v neksu le seveda 
V tern, da lahko ob svo|i Sliridesetlatnlci po res- 
nici povesle vsem, da ste starl 2S let. 

Ascn 


(ie bo kakten Izjemno bister posluSalac poka- 
zal minimaino zmoinost. da bi razumel heks, 
mu brZ pojasnite tole: raeunalnikl so prepriCanI, 
da so irke Slevilke. Skrivnost je shranjena 

V oOrezavo poimenovanl American Standard 
Code lor Information Interchange - kar Izgovo- 
rlmo •aski*. 

KakrSne so drugaCe kode. je ASCII otroCie 
lahko deilfrlratl. Izkafe se. da al calo tako Ime- 
novani urejevalnikl besedll ne znajo zapomniti 
drk. zato jih spremenijo v itevilke, ki si |in znajo 
zapomniti. daprav le enko in nidlo, Ce dslajo 

V binamem. Ce pa delaio v heksu, seveda spre- 
menijo Crke V itevilke in Crke. 

Vsa fora naj bl bila v lam. da naj bi besedilo, 
prevedeno v kodo ASCII, znal bratl praktiCno 
vsak raCunalnik. Ob tern pa pozabljo omeniti, da 
daloteka ASCII na S.25-palCni disketi ne bo Sla 

V 3.5- palCni oiskelnlk. 


Kateri racunalnik? 



Mejn&ejmi 


Mejntrejmi (strokovnl Izraz: vaCprocesorskI 
veCooravilni veCugorabhlSkl raCunaInliki siste- 
mi) so veliki. impozantni raCunalniki, kl prliteje- 
jo raCun zaelektrlko tovarne aluminija v KidriCe- 
vem k vaiemu. Na pogled so taki, kot vsl mlsll|0. 
da bl raCunalniki morali bill na pogled. Napolni- 
jo veC klimatiziranih sob 2al pa takih raCunalni- 
kov. kakrCne videvamo v fllmih (tislih s 15.000 
rdeCimi luCkaml, kl ae neprestano pri2lga|0 In 
ugaSaio >n dajejo od sabe Cudne zvoka). v resni- 
ci ni To IS predvsem zato, ker si ni ie nihCe 
Izmislii kai bl 15.000 luCk lahko delaio, pa Ce 
raCun za elektriko bi bil prevlsok. 

Oandanes so raCunalniki. Kl so |ih vCasih ko- 
mat spravih v dve sobl, veliki tollko kot malce 
debelejSa knjiga. Mlnlaturizacija |e verjetno do- 
segla svo|e skrajne meje. Pravzaprav so morali 
Japonci prekiniti razvoi najnovejiega 32-bltne- 


I nekje odIoZil 
o raCunalniki. 
vedno zasedajo dve sobl. tislo. demur v raCunal- 
nlikem svelu pravtmo -precei vellko-. 

ZaCnje Case je glavno podroCje v razvoju 


m za ozneCe- 


acij, ki jih I 
racunalnik opravi v an! nanosekundi (v tehnlC- 
nem Jeziku pomeni nanosekunda -fula mal caj- 
ta-). Preproste mllijone, miiliarde In tdlljone so 
hliro prasagli. Zilljoni so ia vedno uporabnl za 
manjie stroja. a tisti glavni morajo ze govorltl 
V frllljonin in skvilijonin raCunskih operacij v na- 
nosakundi. Mimogreda. nikoli se nihCe ne vpra- 
Sa, kdo mora toliko raCunali. In zakaj naj bi Olio 
to opravijeno tako hitro. 

Precej Casa porabijo za to. da si izmiiljajo 
imena za koliCino spomina (>pomnilnik> je lap 
prevod. zato ga bleter nikoll ne uporablja), Ki je 
vtakem raCunalnIku. Kosoodkrili.da dobri star! 
•gigabajt- (tIsoC megabaitov) nl dovolj. so mo- 
rall pohitetl In izumiti -terabait' (tisoC glgabaj- 
tov). Za pnbliino predstavo, koliko je en lera- 
bajt. naj povemo. da bl lahko vanj shranili vsebl- 
no vsen Jepnih beleinic na svetu (s Kitajsko 
vred). Zal bi raCunalnIk s tollko spomina zasedal 
nekaj klimatiziranih sob vallkosti Ljubljana, ven- 
der si prizadevaio za to. Ce se nameravate Izda- 
lati za mejnfraimaria. si lahko mirne duie izmi- 
slite enoto za kollCino spomina v vaiem raCu- 
nalniku. vendar se -aleksanderbajlu- raje izog- 

Preden se zaletite in postanete strokovnisk za 
mejnfrejme, morale upoilevatl majhen problem. 
Ce znajo raCunalniki hitro narediti vellko dolgo- 
Casnih reCI. znajo mejnfrejml narediti nepred- 
stavljlvo vellko dolgoCasnlh raCi zelo hitro. So 
tako dragl. da si jlh lahko prIvoCCijo le zavaro- 
valnlca, banke in nacionalczirana industrija. TeS- 
koja verjeti, da se baste zdeh komu prekaljeni In 
zanimivl. Ce boste trdlll, da ste odgovorni za 
Izpisa telefonskih raCunov za zasavsko regiio. 

Le dve podroC|l Csla z mefnirejmi sta vsaj za 
silo romanllCni: 

1 Prva je Ul (umelna inleligerca, ne umetna 
insemlnacija - Ce boste skuSali narediti vtis na 
kakCnega Kmela. CeSda se ukvarjate z Ul, vas bo 
prosil za take sloritve. da vam bodo ill lasje 
pokonci). Ul je bila sprva (eorija. da bodo lahko 
raCunalnIke razvill do stopnje, Ko bodo posne- 
mall ClovoSko inteligenco In razvill lastno osob- 
nost in zavest. Zakaj naj bi kdo poskuCal narediti 
racunalnik. ki bi verjetno zahteval plaCilo nadur 
za delo ob koncu tedna. m znano. VeCina ja 
prepriCana. da so si Ul izmislill programerji, 
objpno polrebnl sogovornika. ki jih ne bi Imel 
za neskonCne dolgoCasneZe V resnici so zaCeli 
delati na tern podroCju predvsem zato. ker: 

- so vlade Izpljunile orjaike KollCine denaria 
za razIsKave 

- so odprti delovna meala za vse vrste lilozo- 
lov, psihologov, matematlkov in jezikoslovcev. 
kl bi bill drugaCe brezposalni 

- je blip konec koncev mo2no, da bi raCunal- 
nik z Ul napovedal zmagovaica v driavnem no- 
gometnem prvenstvu. 

2. Orugo podroCje je vojska. ki Ima, Kot kafs 
tretjo svetovno vojno le posneto na disketi. 
Cunalniki bodo Izstreljevall rakete, merill s ti 
vl. naCrtovall strategijo. leSCili Ckornie In i^.. 
na trobenlo navsezgodai zjutraj. Potrebu|e|o sa 
mo Se vojaka z zadostl pameti. da bo razume 
priroCnlk. 


mejnfrejmov 


orete Igrati z mejntrejn 
a| terminal (zaslon in li| 


li. del raCunalnlka, K 


DrugaCe terminal! nIso preveC zabavni. Zanje 
lahko kupite strokovne programe za nakup In 
prodajo delnic na borzi In podobne zadeve. Do- 
brlh pustolovskih Iger je straSno malo. pnKIjuC- 
ka za d2ojstik(= igralna pallCica) panimaskorai 
noben terminal. 

NajboIjSI primer tarmlnalov so tlskarski sisie- 
ml za nova, iivahne tabloida. polne Oarv In akci- 
je. Nekateh dnevniki so se tega lotill tako teme- 
Ijlto, da so povezali z enim samim raCunainikom 
vsa, kar imajo. s kllmatizacijskimi napravami 
vred. Kadar kdo vkIjuCi centraino ogrevanje. so 
vsa imena na naslovni streni naplsana narobe. 
To je resnICen lehnoloSki napredek. Ooslej so 
potrebovall do dasel reporteriev In Stir! redak- 
torje. da so bila vsa Imena na naslovni stranl 
naplsana narobe. 

Mikri/miniji/osebni racunalniki 


Tu nastopite vl. Ca Imate v omari zapraSen 
SInclairov spectrum, sodlle k uporabmkom mi- 
krov. Ker gstreza temu opisu okrog 98.4 odstot- 
ka preblvalstva. si ne umlSIiajte preveC. 

Vseeno ne moreto mimo deistva. da so mikro- 
racunalniki poskrbeli za najdaliSo In najbolj bo- 
jevito polemiko v raCunalnlCkem svetu. Kierkoli 
so na kupj dva all trlje raCunalniSkI zanesenjaki. 
se kmalu sliSi usodno vpraSanje, all je v angleS- 
Cini pravlino pisati -disc- all -disk-. 

DiskI so skrivnostna bllja. Kljub Imenu niso 
nikoll okrogll (kveCjemu kvadralasli z okroglo 
luknjo V sredlni). Njlhove pojavne obllke so od 
neugledne plastiCna stvarce do masivnih Skalel 
Vse, kar ni maaivna ikatla. se Imenuje gibki 
disk, Ceprav nl CIsto niC gibCno. vellke Skatle pa 
so trdi diskI, Ceprav so oglatl. 

GIbke diske |po domaCs tloplje) dobite vstan- 
dardnih oblikah, kakrSne lahko priCakuiete od 
moderne industnie na vtsoki tehnolo9ki ravni: 
3', 3,5", 5,25' In 8'. V ZDA imenuje|o3,5‘ diske 3‘ 
diski, diskov, ki v resnici merijo 3", pa tarn splob 

Vsa to je seveda dal clija raCunalniSke mdu- 
strlje. da bi dosegla enotan standard nezdru2l|i- 
vosti. Morda lahko uporabljate isti program 
V vseh raCunelnikin, vendar tega ne boste mogli 
nikoll preveriti. saj flopiji ne grejo v disketmk 

Kot da bi to ne bilo dovoli zapleteno, lanko 
uporabliajo nekaterl floplji samo eno stran, dru- 
gi pa obe. Ovostranaki se Imenujejo -flipi-flopl- 
ji- Po tern vzorcu si lahko IzmlSIiale svoje tipe. 
Pokvarianim diskom, na katenh sa zgubi del 
podatkov. bl lahko rekll -glupl-llopi- ah celo 
■tiopi-glupl-. 

Prenosni racunalniki ali leptopi 


Prenosni raCunalnlki Imajo lepo prlhodnoal: 

- ne zato. ker omogoCajo. da sa prolzvajalo 
vaiijo s stopnjo minlatunzaclie. ki jo lahko do- 

- ne zato, ker lahko z njimi delate povsod 
- od gorskih vrSacev do plaZe (Ce vam to kdo 
predlaga. ga zavrnile, CeC da ni pri pravi) 

- ampak zato, ker lahko z njimi irajarlte na 


Tu boste odkrili sploSno naznanje ljudi o ra- 
Cunalnikih. NihCe vas ne bo preklnil med delom. 
da bi vas povpraial o bitrostih prenosa po tele- 
lonu ali o operacljskih sistemih. Zanima jIh sa- 
mo osnovno vpraianjs: -Kaj pa delate?- Za 
vsakogar, kl Ima IQ visji kot Ctevilko Cevijev. 
mora bill odgovor na diani. Edino. kar lahko 


z raCunainikom delate na nabito polnem vlaku, 
je - frajarjenje. 

To bo raCunalniSka panoga z najvISjo rastjo. 


Nadaljevanje prthodnjiC 


IfBigGlKl©: 


Poslovna informatika d.o.o. 


Cesta V gofics 40 
SLO- 01000 guMjana 
Tel: (001) 2S0-1S4 
(061)20«-1$6 
Fax:(061)268-179 
2. R.; 50104-601-93123 


Predslavijamo Vam nekaj izbranih prodajnih proizvodov in ra£unalni$kih sistemov visoke kakovosti po konkurengnib cenah. 


QhiiTa: 


OaUilO: 


SSmVIP230(2(»W)AUVA 
Baby VIP220 (200 W)AUVA 
Mini tower VIP320 (220 W) AUVA 
Tower VIP310 (220 W) AUVA 
Server case (400 W) 


210,0 

202,2 

256,0 


1.476,0 


Qsk. enota 5.25' HD TEAOMITSU. 
CHsk. mola 3.5' HD TEAC/MtTSU, 
Okvir 5.25' za 3.5’ FD 
SIMM/SIPP1Ub.70ms 
SIMM/SIPP256Kb,70ms 


utnovne plosce: 


188,7 

522.0 

935.0 

990.0 
1159,2 

1971.0 

2560.0 

2393.0 

TrSrdislcir 


CPU 286/16 MHz AUVA Acer 1 207 
CPU 3S6SX/2S MHz AUVA 
CPU 386 DX/33 MHz/64 cache AUVA 
CPU 386 DX/40 MHz/64 cache AUVA 
CPU 486 SX/20 MHz/32 cache AUVA 

CPU 486 DX2/2S MHz cache AUVA 


Hercules graf. kart. SLO + 1 x par 

SVGA512Kb16bit 1024 x 768 

SVGA 1 MB 16 bit 1024 x 768 Trident 

SVGA TSENG LAB ET4000 1 6 bit 1 Mb 

SVGA Window ACCER 1 MBza 486/50 

SVGA ELSA XHR SPECTRA 134 1280x 1024 

Monitor mono P/W, 14' Hat 

Monitor mono VGA 14' flat 

Monitor color VGA 1 4' flat 

Vsi modetl NEC MULTYSINC FG senja 

KfmilnikATBUSIDE2xFD,2xHD 

Krmilnik AT BUS +• I/O 

l/02xser, Ixpar, 1 xgame 

Tlpkovnica 102 tipki, cherry klik 


47,5 

176.0 

230.0 


Maxtor HD7D40A42MD 17ms 
Maxtor HO 7080 A 83 Mb 1 7ms 
Maxtor H07120A 123Mb 17ms 
Quantum LPS 52AT 52 Mb 17 ms 
Za ostale diskete pokli&tel 


Zasl. fitter ASISST 14" 
Zasl. filter ASISST 19" 
Zasl. filter UNUS 14' 
Zasl. filler UNUS IB- 


MAT. KOPROCESORJI ULSI, IfT 


LoglFec^ 


Dexxa Mouse 55.5 ScanMan Model 32 405,0 

LoglMouse Pilot 103,0 ScanMan Model 256 816,0 

MouseMan Corder (Ser, bus, PS/2) 182,0 Foto Man 1613,0 

TrackMan serial 331,0 SeanPad 28,0 

TraokMan ponable 316.0 Finesse 3,1 (DPT) 388,0 



AUVA BOOK PC 386SX/26. 2 MB RAM, SVGA 1418,0 

(brez monitorja, fipkovnice In diska) 

AUVA NOTEBOOK 286SX/20, 60 MB disk, 4 MB HAM 4380,0 


CHICONY NOTEBOOK 266SX/20. 20 Mb disk, 2 MB RAM 3679,0 


Cene eo v DEM br 


la (5%1. ZaradI mofbttnlh 


1850,0 


V mesecu apniu in maju Vam porvjjamo ugodno konfiguradjo: 

AUVA 910/16 + QUATTRO PRO SE 1.0 + PARADOX SE 1.0 

Baby ohiSje, CPU 286/16, 1Mb RAM, FD 1.2Mb, HD 4SMb, AT BUS + W), Hercules + YU, 
monitor P/W 14', tlpkovnica 102 cherry klik. lieenina programska paketaQPHOSE 1.0 in PARADOX SE 1.0 
Posamezno: Sistem AUVA 901/16 1580,00 

QUATTRO PROSE 1.0 185,20 

PARADOX SE 1.0 278,00 






K sodelovanju Vabimo delarje za nadaijno prodajo 
nasih programov AUA, Logitech in vseh ostaiih 
posebnih dodatkov. Nudimo Vam posebno ugodne 
cene! 



nas je izbrala 
za partnerja 
V Sloveniji 


27 



Naj nie STRANEE ME CAKAjO zaradi iztroienega indigo iraku! 
>TEGA< vam TAEOI ZAMENIA iztroieni indigo traJc v Icaseti 
z NOVIM TRAKOM 12 uvoza. 

Ce imale za obnoro ve^o koUtino fcaset, aaini prevzamemo lasete in 
vam jih v TREH DNEH 2 noviini tialcovi spel doatavimo na va$ naslov. 
Ka z^ogi tudi vse vrste novih Ribonov. 

Po zelo KONKHRENCNIH CENAH vam zameniam« 
trakove v hasatadi za VSE VRSTE PRDfTERIEV! 

»TEOA<< Ljubljana 
Ul. Franca Mlakarja 3 
tel.: (061) 572-473 
fax; (061) 198-190 

OBiSCiTE NHS IN SE PREPRieAITE! 



SHIFT. 


tal.; -t-38 61 301-981 
fax/tel.: +38 6 : 324-641 
Vurnikova 9 
0 . 61000 Ljubljana 


LASERSKt TISKALNIKI 
HP LaserJet IIIP/III/IIID 
mre2ni laserski tiskalnik 
HP LaserJet IllSi 
DODATKI IN RAZSIRITVE 
HP PostScript cartridge 
HP in PACIFIC memorija za LJ 
cartridgi s Sumniki 
dodatna kaseta za HP LJ HIP 
INKJET TISKALNIK 
HP DeskJet 500 
BARVNI TISKALNIK 
HP DeskJet 500 C 
Crnobeli scanner 

HP ScanJet Plus 
BARVNI SCANNER 
HP ScanJet He 


NOVO! 

NajeenejSi HP laserski tiskalnik: 



HP LaserJet IIP Plus 

Podpira Latin-2 standard 


DESKTOP 

PUBLISHING 

ALDUS I'ascMakcr 4.0 
IVioioSnh'r 1. 1 

ZRCALN! T/SK /VA HP LJ 


RISALNIKI 
7475AB A3/A4 
DraftPro A1/A2 
OraftPro DXLA1-A4 
DraftPro EXL A0-A4 

RASTERSKI INKJET RISALNIK 
HP DesignJet A0-A4 


grafiCne delovne 

POSTAJE 
HP APOLLO 700 

EPSON 


IS 


HEWLETT 

PACKARD 


Authorized 

Dealer 


CZSczsfa 


Instalacija poveiljivih Sumnikov 
za MS Word 5.5, WORDSTAR 
6. 0 in WordPerfect 5. 1 


Na volju tudi osebni 
raCunalniki razliCnih 
konfiguracij, tiskalniki 
EPSON ter druga 
ra£unainj$ka in 
programska oprema. 









CENIK KOMPONENT ZA IBM 
ZDRUZUIVE RACUNALNIKE 


REPRODUKCIJSKE GENE ZA FIRME IN OBRTNIKE 


NaSI POOBLASCENI SERVISI: 

BLED PIS 064 78 170 

UL'BUANA ANEX 061 226 1 78 

KA.MNIK MAITIM 061 815 555 

NJ OPUS 064 524 039 

:REB KEilC Ml 614 667 


K sodeloyan/u vabimo Auinrrciajne sodelavce, ki so prlpravl/eni orgauizirali 
proda/o in senis po vcijih mestib. Sprejemamo pismene ponudbe all po faksu: 

Avstrija: 4-45 4227 2912 / Slovenija: 061 815 064 

MGGFtHif ▲ 

TOLARSKA PROOAJA: uegahit 

Kamnik, Kamniika 39 
tel/lax: 061 727-109 


VGA COLOR MONITOR COLORVIEW 23 - 
TRIDENT DEM 545.- 


* 14" kalodna cev PHIUPS 

* Max resolucija 1624x768 inleriaced 

* Velikosl lo^ke 0,28min 

* Verlikaina ITekv. skaairanja 50-87 Hz aulo s)iic 

* Horizontalna frekv. skaniranja 31.5/35^ alo swilch 

* Band widtb 45MHz 

* Mima slika In dobra regulacija 


PRINTER FUJITSU DL 900 DEM 515.- 

ZAKUPCESISTEMOV DEM 485,- 

cO 

* Formal 110 kolun FUJITSU 

* 180 z/s, 24 pin 

* Emulacije: IBM proprinter. Fujitsu DPL 24. 

Epson LQ 2500/2500 

* Mo2nosl programlranja 

* Vgradnja SLO (31^) znakov DEM 40.00 
4 GlasnosI 52dB.A 

* Burrer 256B-24Kb 
4 Serijsko 6 vrst izpisov 


HDD MAXTOR 7213 


29 


ID - Infodesign 



UNIX sistemi 
MSDOS sistemi 
CTOS sistemi 
A series 


UNISYS 

Kvaliteta in zanesljivosi 

CTOS Open 


Informacijski sistemi 
za devetdeseta 


MRP II 



ID - Infodesign 



LJUBLJANA 
Trzaska 2 


( 061)210 755 


QUAHRO PRO 
WORDSTAR 
WINDOWS 
WORD 
dBASE IV 
LOTUS 1-2-3 
FASTBACKPLUS 
PC TOOLS 
DOS 
CLIPPER 
VENTURA 
SUPERPROJECT 


TERMINI SKOZI VSE LETO 
PRI NAS ALI PRI VAS 
DOPOLDAN AL! POPOLDAN 
SkUPiNSKO All POSAMiCNO 
GRADIVA IN TEL, POMOC 


SITECH 


Podjetje za prolzvodnjo In Irienje sistemov 


Tel.: 061 125 244 
061 125 254 
Fax.: 061 316 2S8 


SCSI! 1 


ije ID za DEC in DEC kompati- 


Dtskovne podiisieoK 
Backup podsisieiDe 
Opiiine R/W di^ 
CD ROM diske 


SIDISK 

SIDAT 

SILASER 

SIROM 


300 MB -2GB 
1.3GB-8GB 
250MB-IGB 
650 MB 


Nasi podsistcmi so tcslJrani pod openciiskimi si: 

SCO UNK, QNX in VMS. 


Pecformance valega sislema Vam ii^iiaino z vgtadilviio najDOvejiib hitrih 
SCSI diskov: 

SDF- 520: 3.5 I2nis. kapscileia 520M8 
SDF-1200: 5.25*, 14ms. kapscileia 1.05GB 
SDF-200Q: 5,25*, Urns, kapscileia 1.75 GB 


modemi 2400 - 9600 (MNP 1-5. V42 bis) 
exlerni, interni. pocket 

GVCSM-24VbiS+ (external) 490 DEM 

Messenger - KOMUNIKACUSKA OPREMA 

HW - vklop in izkiop radunalnika preko modema 
SW - preprosta komunikacija v slovenAOini 
(prenos datotek, remote control) 

MESSENGER! 690 DEM 

POSEBNA PONUDBA 

Kofliunlkacilakl pakel Plsmonoia 1090 DEM 

(Messenger I + Modem GVC SM-24Vbls-i, ext) 

FGV d.0.0. 5 Fractal il.a.0. 61000 L)uM|ana, Veiabiltka 12 

SWemi u ratunelniike koniuiilkacl|e Talalan: (061) 261-106 

Naiftovenle, Rezvo), Prolzradnia 1 R.; 50100-601-3637 

Poslovni prostori: 
Kumerdejeva 16, Bled 
FaWTel.: (064) 78-170, 

d.0.0. Bled, Alpska 7 Fax. (064) 76-525 

- projekliranje informaci|sKih sistemov 

- osebni raeunalnigki sistemi tipa 286. 386, 486 

- orenosni reOunalniki NOTEBOOK / UGODNO 

- laserski in matritni liskalniki EPSON, NEC. HP in FUJITSU 

- risalniki. scanerji in rezalniki ROLAND in HP 

- trgovske in gostinske raOunovodske blagajne 
scannerji/deKOderji drtne kode. elektronske tehtnice 

- registratorie delovnega £asa s pripadaJoOo opremo 

- si^eml neprekinjenega napajanja, tudi za IBM, VAX 

- licenena In aplikativna programska oprema 

- servis raOunalniSke opreme 

- finanfino/raOunovodsKi servis za podjetja in obrtnike 

- UGODNI KREDITNI IN LEASING P060JI 

- POKLICITE NAS, ZAHTEVAJTE CENIKE IN PONUDBO! 






SERIJA 3000 


SERIJA 9000 


2SERIJA 9000 


SERIJA 3000 


SERIJA 3000 


2SEfllJA 9000 


KARAKTERISTIKE RAfiUNALNIKOV CARRY 


SERIJA 8000 


SERIJA 8000 


SERIJA 5000 


podjetje 2a avtomatizacijo, 
infonnatiko in programiranje 


i/ 

XtiP 


va 7 ) 61000 Ljubljana ) 
tal./lax; (061) 374-380 


RADIIIUUIIKI CIWRI 


Raiunalniki CARRY imajo nsmSki VDE alestll! 
Vse caw radunalnikov so brez monitorjsv in 
bm promlnega davka. 


Mojmikfo 31 













C€COUT€) 

CELOSTNA RESITEV 
VAS RLJUC DO USPEHA 


raCu- 

NALNIK 

ohiSje 

OSNOVNA 

ploSCa 

RAM 

TRDIDISK 

(Ouanluml 

HAWK TWO 

FLAT 

TOP 

586SX-20 
32R CACHE 

2MB 

52MB 17nis 
105MB Ilms 

FALCON 

ONE 

FLATTOP 

MINITOWER 

386DX-25 

2MB 

52MB17nis 
ll)5MBt7ins 
210MB Urns 

FALCON 

TWO 

FLATTOP 

MINITOWER 

586DX-35 
64R CACHE 

2MB 

105 MB 17ins 
2I0MB 14105 

EAGLE 

ONE 

FLATTOP 

MINITOWER 

486DX-35 
64R CACHE 

4MB 

1113 

EAGLE 

TWO 

FLATTOP 

MINITOWER 

48fiDX-53 
128K CACHE 

4MB 

105 MB !7ins 
210M6 14ais 
210MB Hms 
SCSI & Card 

EAGLE 

THREE 

FUTTOP 

MINITOWER 

EISA 
486DX-33 
I2SR CACHE 

4MB 

105 MB 17105 
210MB Hms 
210MB 14015 
SCSIiCanl 


sisum vsebuje 1.2 MB aU 1.44 MB FDD. AT IDE HDD/FDD adap- 
Ur, tP/2S/I G zhod in tipkovnico klik 

* adapter Hercules + monochrome P/W monitor t4" 

Jlat 

** adapter Trident SI^GA 512KB, 16-bit + color 
SVGA 14" Jlat 1024 x 768 dot = 0.28" 

Vsi nail proizvodi imajo dvoletno garancijo 


SISTEM GEMINI 


ve6 delovnih mest (MULTIUSER/ 
/MULTITASKING) za en racunalnik 386 all 
486 




C] 


INTERPART. 


d.o.o. 


Kneza Kocija 57, Tel: (061) 551-160 Fax: (061) 194-380 



Bogata izbira racunalniske opreme 
in PC-komponent vrhunske kakovosti po 
izjemno ugodnih cenah. 


PONUDBA MESECA: 

I BOOK-PC AUVA 
386SX/25 MHz/40 Mb 


CPU 3B6SX-2S Ml 
X 7(6. 2 X wrijsk 
(rdidak40 Mb/28 1 


I BOOK-PC AUVA 
386SX/2S MHz 


DEM 1.021,- netto 

Iz. 2Mb RAM. VGA grafika 1024 
. 1 X pinhlgf, 1 xgame traunik, 
». gibki disk 1.44 Mb. Mia 2.90 kg. 


DEM 1.078- nelto 


Konfiguncija: 

CPU 386SX-25MHZ. 2Mb RAM. 

VGA grinka 1024 X 768. Z X serijski. I 
I X game vmesiUk. gibki disk 1.44 Mb. Ic 


Tukaloik EPSON 


LX-40D (A4.9igel) 
LQ-570 (A4, 24ige0 
LQ-870 (A4, 24igcl) 
LQ-1070 (A3. 24 igel) 
LQ-1170 (A3, 24 igel) 


Racunalniske komponente dem 


OHiSlA Z NAPAJALNIKI 


W VIP220 AUVA 
W VIP230 AUVA 
r/200WVIP320AUVA 
)0WVIP310AUVA 
WAUVA . 


osnovneploSCe 


CPU-ploS4a 286/12 AUVA Acer 1207 
CPU-ploJ4a 286/16 AUVA Acer 1207 
“lAUVA 

eAUVA 
:AUVA 
he AUVA 

CPU-ploS4a 386 DX/40MHz/64 Kb cache AUVA 
CPU-plo5da 486 SX/20 MHa/32 Kb cache AUVA 

rdAUVA 

rd AUVA 
rd AUVA 


RAM 


SIMM/SIPP 9 X 256 k/80 ns 
SIMM/SIPP9xlM/70itt 
DRAM412S6/80 Intel 
DRAM411000/70 ns Intel 
DRAM 44256/80 Its Intel 


GRAnCNE KARnCE 


Hercules/print kanica 
VGA 16-bitna/5 1 2 Kb, AUVA TRIDENT 
VGA 16-bltna/lMb, AUVA TRIDENT 
VGA 1 6-bilna/l Mb, ET4000 TSENG LABS 
VGA 16-bitna/l , S3 Windo* ACCER 


vhodno/izhopne kartice 


Serijski vmesnik 1 xRS232. lx opcija 
Set ./par. vmesnik AUVA 
Ser./parVgame vmesnik AUVA 


KRMILNIKI 

Krmilnik AT/bus AUVA 

KimilnikAT-bus + 2 xSser..par.,ganieAUVA 
Krmilnik MFMi:l AUVA 


GIBKI DISKl 


Gibki disk 1.2 Mb. TEACyMItsublshi 
Gibki disk 1.44 Mb.TEAC/Milsubishi 


Trdi disk Seagate ST 35 1 A 42 Mb / 28 ms 
Trdi dUk Seagate ST 3096A 80 Mb / 19 tm 
Trdi dUk Seagate ST 3320A 106 Mb / 15 ms 
Trdi disk Maxtor 7D80A 80 Mb / 17 ms 
Trdi disk Maxtor 7120A 120 Mb/ 17 ms 
Trdi disk Maxtor LXT213 213 Mb/ 15 tns 
Trdi disk Maxtor LXT340 340 Mb / 1 5 ms 


tastature 

Tastatura USIOI click, AUVA/Clierry 


MONITORJI 


Monitor 1 4" 6mo/bel, AUVA 

Monitor 14' VGA monokiomatski. AUVA 

Monitor 14' VGA color, 1024x768 AUVA 


koprocesorji 


80287 irr/CYRIX 
803B7SX - 1 6 MHz HT/CYRIX 
8a387SX - 25 MHz IIT/CYRIX 
•80387 - 25 MHz IIT/CYRIX 
80387 - 33 MHz IIT/CYRIX 
80387 - 40 MHz IIT/CYRIX 


LAN KARTICE 


Ethernet (NElOOOkompal.) 8 bit 
Ethemat (NE2000 kompal. ) 26 bit 


NOTEBOOK RACUNALNIKI 


NOTEBOOK 386SX/20MHZ, I Mb, 20 Mb. VGA 
NOTEBOOK 386SX/20MHZ, 4 Mb, 60 Mb. VGA 


DEM 


29,- 

120,- 

158.- 

197.- 

397.- 


DEM 


25!- 

29.- 


DEM 


30.- 

46.- 

43.- 


DEM 


120.- 


DEM 


399.. 

557.- 

598.- 

630,- 

720.- 

1.320.- 

2.250,- 


DEM 


66- 


DEM 


175,- 

197.- 

563.- 


DEM 


193.- 

193.- 

269!- 

292.- 

359.- 


DEM 


216,- 

350,- 


DEM 


2.200,- 

3.017,- ^ 



20SLT 


ARARAT 
INKMASTER 

3. Namenien )e za 80% vrst liskal- 
nlkov. pisalnim strojstn In blasaj- 
nam (Epson. Fujllsu, Slar..., 
NEC,...Oki,...AOS,...) 

4. Omogo£a vam nemoleno delo 

5. Po obnovi je Irak vlaien In se 
zato ne trga 

8. Enostaven za uporabo 


WORDPERFECT CORF. 


ZaWiodoMJAPi 


C€NITeV VS6H VRST 
RACUNALNISK6 OPR€Me 

Tepina Peter dipt. Ing. 

Sodju izvedane'c za raiiunalniltvo 
61111 Ljubljana - Vii. Viika cesta 42 
Teiypax: 061/266 510 

IBM MAINFRAMES, DEC -VAX, 
OSEBNIRACUNALNIM, TP -OPREMA, 
PERJFERNE ENOTE 




IZOBRA^EVALNI CENTER COMTRON NUDI; 
I - Novell NetWare 
I - Windows (WinWord, Excel...) 

I - Baze podatkov (dBase, BTRIEVE...) 

- Tekst procesorjl (WordStar 6.0, WordPertect..) 

- CADCAM 

- DOS 




MONITORJI »TVM« 
monitor za danes in jutri 


UGODNE 

VELEPRODAJNECENE! 



, VELEPRODAJA; 




'eutbgroup osnovne ploSCe 

I visoke kvalitete v SMT lehnologijl (INTEL): 

I 80488-33 256kB Cache (0/32 MB RAM SIMM) 79.000 SLT 

I 80386-33 128k6 Cache (0/32 MB RAM SIMM) 39.800 SLT 

80386-25 (0/32 MB RAM SIMM) 29.600 SLT 

I 60366-SX (0/16 MB RAM SIMM) 18.900 SLT 

! 80286-16 ALL IN ONE (0/4 MB RAM SIMM) 11.350SLT 
SIMM modul 4 MB 70 ns 16.800 SLT 

SIMM modul 1 MB 70 ns 4.400 SLT 

SIMM modul 256 kB 70 ns 1.520 SLT 

Osnovne p)o48e so teatirane z operac^sktmi 8«teml: 

MS-DOS. OR-DOS. OS/2. SCO UNIX. NETWARE 386. MS WINDOWS 3.0 


rv-rCON digital p pgoU 

Ql< 


l§6emo sodelavce! 


TEHNOLOQIJA a. 


SISTEMI ^ ITALIA 

VELIKA DISTRIBUCIJA INFORMATIKE 


PC286BARVm SUPERVGA 

1 Mb RAM -«) MHz - HD 45 Mb AT BUS - floppy 1.44 Mb - barvni zaslon 
Super VGA 1024 x 768 14* (0.28 dot pitch) - video kattica SVGA - tipkovnica 
- 2 peialel. sedjska izhoda - case desk top - knnilnik 2 HD/2 FD 

DEM 1.545 

PC 386 SX 
BARVNI SUPERVGA 

1 Mb RAM - 20 MHz - hard disk eo Mb AT BUS (Wesiem Digrial) floppy 1.44 
Mb- barvni zasion SuperVGA 1024 x 768 14' (0.^ dot plldi) video karlica 
SVGA bpkovnioa 2 paralel. serj. izhoda - case desk top - ktmllnik 2 HOC FD 

DEM 1.840 


PC 386 DX/25 


25 MHz - 32 tkt - 1 Mb RAM - HO eo Mb AT BUS (Wesiem OigfU) flippy 1.44 

- barvni zasion SupetVGA 1024 x 768 14' 10.28 tkx pitch) video karlica SVGA 

- lipkQvnlca 2 S8f|. +1 paralei. izhod- case desk top- knniNt 2 HD/2 FD 


BARVNI SUPERVGA 

S (Wesiem Oigita 
d« pitch) video k 
top-knnN(2H[ 

DEM 2.045 
PC 486 SX 

RAM i 

DEM 2.805 


NEC P 20 


NEC P 30 


CANNON FAX 960 DEM 

PANASONIC FAX KXF-50B 1.040 DEM 

SCANER PRO A4 DESK MONOCHROME (HP Scanjet Com.) + 

Picture Publisher Software (FREE) + krmilnik (24 bit- 16 milijonov barv) 830 DEM 

SCANER PRO A4 BARVNI DESK (24 bit - 16 milijonov barv) + 

Picture Publisher (FREE) + krmilnik (HP Scanjt com.) 1.150 DEM 

KarficaNovellNE1000-8bit 170DEM 

KarticaNovellNE2000-16bit 185DEM 

Barvni zasion SuperVGA 14' 1024x768 (0.28 dot pilch) 536 DEM 

Barvni zasion NEC 3 FG - 1 5" - 1 024 x 766 1 .200 DEM 

Barvni zasion NEC 4 FG - 1 5" - 1 024 x 768 1 .500 DEM 


TISKALNIKI in RISALNIKI 


Citizen 80 stolp. 9 Igel - IBM/EPSON kompatibilni . 

Citizen COLOR Swift 24 E - 24 Igel 

HP Deskjet 500-ink jet 

NOVOST-* HP LASERJET II PLUS 

HP LASERJET HIP 

HP Plotter Colorpro 

Graphtec Plotter 


. 356 DEM 

. 640 OEM 
. 1.1 20 OEM 
. 1.790 DEM 
. 2.2900EM 
. 2.000DEM 
. 2.030DEM 


ISCEMO PRODAJALCE IN AGENClJE 


SISTEMI ITALIA - TRST - Ui. Raffineria 7/c (pri drevoredu D'Annunzio) 

Tel. 9939 40/731493 - 722270- Fax 9939 40/722277 
Urnik trgovine: od 8,30 do 12,30 in od 15. do 19., ob sobotah zaprto 
Pooblasceni prodajalci: RljEKA - NOVA CORICA - P0RT0R02 - PULA - ROVIN) - SPLIT 


35 





• samostojnai Baza poOatkov z 
SOOOartiklov (max ISOOO) 

• vgrajana itavllna funkoija z 
maloproBajo all soatlnatvo 




za prikijuiltev skenarja 
da ell magnatnih kartic 

• vmesnik RS232 za Izmanjavo 
podatkov 0 aniklin In pradaji mad 
blagajro In raiunalnikom 

• alfanumarifnl tiskalnik in vmaa- 
nlk za zunarjl llakalnik 


jalea 




vrat z uporaBo all brez uporaba 
irtna koda (barcode] 

• goatinako. raatavtacljako in holal- 
akc pcalovanie. 

• arroatavna Intagraclja v obatojebi 
Informacijakl aistam prako pro- 
gramakaga gonllnlka 

• poaabno ugodni pogoji za 
aoftvarake hlia in aistamake In- 
teg ratorja 


(0 podprt RAM od 64K do 
: za akanai Brtna koda 
: RS232 za komunikacijo 


■ popia atarja itevcav alaktrlke, 
> taranakl vnoa podatkou v gao- 

• skladlSBno poalovanja 

• aladenja prejatib In odpramljanlh 

artlklov In i 



PRENOSNI 

TERMINAL 

INDUSTRIJSKI 

TISKALNIK 

SISTEM ZA 
EVIDENCO 

PRISOTNOSTI 

Symbol 1 

1 Prodigy! 

ICHECK09 



Prednoatl 


■ optimaino prilagajanja dalov- 
naga Baaa 

• aprotni vpogled v saldo ur 

• poljjbna katagorlja priaotnoatl 
02. odaotnoatl 

• atatiatlOna poroBlla o dalovnam 
(aau za poljubno obdobja 

• aviorizirano aiuriranja podatkov 
a moinoat pranoaa aumamih 

podatkov V aistama za obraSun 


OanovnI gradnlk 


Prednoati 


valika hltrost • do 200 mm/sel 

goatola zapraa S dota/mm 
tiak na paplrna in termi 
aamolepilne etikate kot tudi 
plaatlina, metallzlrane In 


rellko dodatne oprema (ribbon- 
lajbolje prodajan llakalnik na 


ovnaga iasa CAT09 


Uporaba 


strija • risk etiket, odpornih na 
zunanje vpllva (vlaga, tampera- 
turna razllke, kamikallje...) 



Fosebno ugodna ponudba!!! Dobava takoj: 

pet^snl PItaJnik Srtne kode . 


vmeenik za tiskanja Crtne kocte ... 



kllKROHIT SpIcA ja vodlini jjgoalovanakl proizvajalac In ponudnik oprema 
zkuinja so porok za vai uapah.Ce ielile kakrSnakoli Informaclje o nail p 
’rlloZila vai naslov oz. vizitko In topoSIjita naenegaodapodnjlhnaslovov all ( 
NFO/DEMO pakat In aa domanlll za nadaljnje aodalovanja. Sklapamo tudi p 


Stroina raftunalnlika oprema 1 

3 iltalniki irtna koda □ tiakalnikl irtna koda □ roini pranoanl tarmlnall □ raiunalnlika blagajna 

□ raiunalnlkl COMPAQ 

Proaramaka raeunalniika oorema 1 



MIkrohIt Spica, Titova 6. S1000 LjuBljana, tel. (061)316-049. lax: (061)301-975 

SpIca-NexI Eleom, Rosentalerstraasa 14, A-9020 Klagenlun. tel. 994346355491 . fax. 994346355491 

\Mikrohit\ 








VSE ZA 


UNIX 


ZA VSE 


Integriran poslovni informacijski sistem v veiuporabni- 
Skem okolju z SQL pristopom in v relacijski bazi 

gUvnakryiga INFORMIX* 

- saldakonU kupcev WRIVMA 

saldakonti dobavnteljev 

- fakturirapje 

- kpjiga raiunov 

- osebni dohodki 
skJadi$£na posJovanje 

- materialno knjigovodstvo 

- inventura 

- osnovna sredstva 

- specialne aplikacije po naro6ilu 


Integracija i obstojeeo podatkovno bazo.Dobava takoj. 
Demonstraclja po dogovoru. 

LEASING - IZJEMNA PRILOZNOST! 

Kardeljeva 8, 61000 Ljubljana. TEL/FAKS: (061) 214-223 


9020 CaicAec - Kkibentun 
po nzcenKilan rrwno KGM ptoll 
sradloj rriesla. new uica desno. 
ral.; (99431 463/35110 
F<icl9943) 463/35 114 


f«-'ol3»=74a 


PRODAJA RACUNALNISKIH KONFIGURACU 
PO ZEUI, DELOV IN PRIBORA 
PO ZELO UGODNIH CENAH 
V AVSTRUI IN SLOVENUI. 

TGKALNtC: motnenl. losemH. Irk 

NEC - SUR - CITIZEN - CANON - HP ■ CMJME 

TRCKOBM 

SEAGATE - NEC • CONNER - SYQUEST ■ QUANTUM 
iMjeeneje na koroitoffl 
MONirCDfU- mono, EGA. VGA 
NEC - CONCORD ■ TARGA - QUME • PANASONIC 

NI^NSCANERJ: 

GENIUS ■ UNITRON - LOGITECH ■ TARGA 

DISKETE: 

S.«’20 C.4S0EM S2SLT 

S.2S‘HD 0,88 OEM 74SLr 

3,5' 20 0.7SDBM eaSLT 

3.5‘HD 1.23DEM J04SLr 

Za ve^e kolliln* popul. 

Molniwl nonipo luOl dtugm aaket: 3M, BASF, NASHUA. SOW, VERBATIM 



Trlaika 6 1 , Maribor 
cel.: (062) 304 694, 306 571, 306 579 
Eax: (062) 302 468 


286-16 


DTK COMPUTER 





Tel. 061/114-131 

Fax.: 061/114-350 
BBS: 061/114-204 


.gaSSglsggntgsftSISSgiiil Iggll IggSSSigSsI llaSu.-sl iSSssI I lill lllistslsaiigssl 


SMC 


SMC (STANDARD MICROSYSTEMS CORPORA- 

TION ) re Pfyo ime pri mretoih kanicah. Po novem imaio 
peiietno garanciio!!! 


COLORADO (COLORADO MEMORY SYSTEMS 

IftC-) ie naibolili med areamerii. Otieite si rezuitate 

lesta!!! 


SMC 

WARRANTY 
5 years 






PC raeumliiiki 2S6, 386, 486 
NOTEBOOK ra^Hnaliiiki 
Pranosai trakalaiki 
IfliSni tiikalaiki ~ 

Laserski ttakaiaiki I ; 
InUat tlikalaiki 
COLOR tarmiTai tttkalaiki i 
Rezalaiki ia rUalaiki ii 
Trdi diaki 
Moaitorji 
OraftSae kartiee 


^TiJ 




EPSON 
I Roland 

EIZO 
Samsung 
Hewlett Packard 
TOSHIBA 
Quantum 
> Maxtor 

Conner 
Seagate 
NOVELL 
Tektronix 




HOUSING Computers 


SISENSKA CESTA 15 , 61000 LJUBLJANA , TEL/FAX: (061) 193 250 



VSE ZA 


UNIX 


ZA VSE 


Izbor najbolj prodajanih proizvodov; 


SCO UNIX System V'l 
SCO Open Desktop 
SCO TCP/IP & NFS 
SCO FoxBASE+ 

SCO VPnx 


.SCO; 


IJNIPLEX 


Informix - 4GL 


COBOL 


INFORMIX' 

MICRO FOCUS COBOU2 
PL 1 COBOL 
RM COBOL 

^ISIONM^4RE 


I-’aCHASE 

RESEARCH 


VAX EDT za UNIX 


EDT4. - editor 


Integracija heterogenih sistemov 



SOLANJE po originalnih angleskih tecajih 


- UNIX Fundami 

- Shell Programming 

- SCO Administration 

- UNIX Comm, Sc TCP/IP 

- UNIX Tools 

- UNIX Kernel 

- UNIX Device Drivers 


x SQL 


- Inform! 

- Inform! 

- I-SQL DB Admin. 

- UNIX-DOS Integr. 

- C-Programmmg 

- Uniplex WP. SS. RDBS 

- Uniplex Office 


UNIX na PC 386-SX 




innginsvelovanje ’••• 

Kardeljeva 8,61000 Ljubljana. TELTAKS: (061) 214-323 I 



PROGRAMSKA OPREMA OSEBNIH RACUNALNIKOV: 

- zunanjetrgovinsko poslovanje 

• lokacijsko uprovljanje sktacJiic 

- vodenje knjtZnice ali INDOK centra 

- giovna knjiga s saldakonti 

- obrocun osebnih dohodkov 

- blogajniSko poslovanje 

- materiaino In blogovno paslovanje 

• proizvodni delovni nalog 

• potni nalog za slt^ena potovanja 

- potni nalog za tovornl promet 

- internl transport 

- delovni nalog za vzdrZevanje 

- planiranje In vodenje proizvodnje 

- drobnl Inventor In embokfia 

- fakturiranje 

- kalkulaclje 

- telefonski Imenik 

- veCJezICnl slovor in slovar tyik 

- carinska tarifo 


R E P R O 


NFOTRADE 


IN2EI4IRING IN RAZVOJ INFOHMACIJSKIH SISTEMOV 


NOV 




INFOTRAOOV IZOBRA^EVALNI CENTER v Kopru. Voikova nabrei/e 
30 a, organiz/ra naslednje tecaje za NovaUova mikroraOunalniSka 
omraija za obdobja od maja do iunija 1992: 


‘ Svoioponuabosmo 

razSinll tudl na okolje CA-OATACOM. 


INFOTRADE KOPER 

PEKRANJ 

JAKAPLATI§E13 

64IX)0KRANJ 

TELEF0N:064/329-S23 

TELEFAKS: 064/323-582 




RACUNALNIKI, KI VAM SLEDIJO 



NOTEBOOK prenosni racunalniki in vsa dodaina oprema 

Pisarna v kovcku 

Kompletna ponudba PC AT od 286- 1 6 MHz do 483-33 MHz 
Tiskalniki FUJITSU, EPSON, HAWLET PACKA^ 

Posebne ugodnosti za sole 
Moznosi leasinga / 

Najnizje mozne cene f C ^ 




TRADE, Izanska 2a, Ljubljana, Tel.: 061/214-946 in 061/222-270 


LOGOS 


RACUNALNIKI, KI VAM SLEDIJO 



iSISTEMI 


i, V1DEOTE KE. ; 

KARTICE Z MAGNETNtU ZAPISOM 
RFrOEKTlFIKACIJA 




MEG STAR 


Ati Imale tiskalnlk braz iumn)kov? 

81 radi normaino delall s tlaKalnlkom? 
Vgradimo vam i, i, i Srka v vae tiakalniket 
Lahko nam zaupata, se| Imamo rafaranca 
ps calf SLO in YUl 

Sajceneje, najhitreje in koalitetnol 
Tel: 061 - 183 370 in 444 821 


RTNEKODE 

TERMALNI TISKALNIKI 
NOVEXX 

nK,-.'"" 

LASERSKI METROLOGiC MS700, ROCNI 

.RQ6N«CC0 NIPPON DENSO, digital vision 

PRENOSNI TERMINAU ZA ZBIRANJE PODATKOV 
PROGRAMI ZA OBLIKOVANJE NALEPK 


BO com 


Nova generaclja radunalnisklh sistemov: 

2 leii garancije (moniiot, lipkovnicB), 
vsi fscun&laiki imaja 24 umi zagonski lest, 
vrtninski design • Fidelily Lite. Dosklop. Cano, 
sistemi Fidelily 236-16. 3B6SX-26. 386-33. ^6-33 

Tiskalniki: 


Software: 


NetWare 2.02. Uie 

li, Glavna knjiga .... 


Posebna ponudba za trgovine in podjetja: 


jj mikro 41 





Ljubljana, Cankarjeva 4, telefon: 061221 838 


PageMaker 4,# za Windowse 


Danes je prvi dan novega zivijenja 
vaSega PCja 





Na podroQu uamiznega zalozniStva se je 
zaielo novo obdobje. Da ta i^ava ne bi 
izzvcDcIa kot pretiravanje, vam bomo db- 
itcli Dckaj moisosti, ki vamjlhnudiPage- 
Moker 4.0 za Wiodowse in vam z njimi 
olajia kieifanje vaLih izdelkov. 

PageMaker vsebuje lastni urqevainik be- 
sedila, ki zna poiakali dolo£ene beaede, jih zameojati, Jim 
spremeniti tip Crk, veLikost in stil, ter vse nove atribute avto- 
matiino prenesti na osnovno stran. 
PageMakerjeidealenftogxamza kreiranjedolgibdokumea- 
tov. Ob uporabi futikcije Book lahko kotnbiniiate poljubno 
itevilo datotek in izdelate dokument doliine romana Vojna 
in mir. Lahko naatavite oSlevilfevaojc sCrani, avtomatiino 
gCDcrirate vaebinsko in abecedno kazalo all kazaio pojmov. 
Poikibljeno je tudi za boijii vizualni izgied valega izdelka. 

Tekst lahko proporcionalno oiate in Urite, ga rotirate ali z 
njim oblijete neptavilne oblike. 

Da bi vai tekst na ekranu izgledal bolje, je PageMakeiju 
dodan Adobe IVpe Manager"*. 

PageMaker zna v kombinaeiji a programom AUus PnPrint 
proceano loiiti barvevaSega izdelka tako, da lahko a pomoi^o 
oavetljevalnega atrpja izdelate grafiioe Clme za tisk. 

Program podpira 24 bitno graflko (TIFF, EPS). Tudi ie v 
dokumentu kombinirate tekst in graflko, ki je biia narejeoa z 
drugimi progtami, vam PageMaker 
4.0 omogoia izdelavo barvnih sepa- 
.Clomo 

baivno lestvico PANTONE . 

VaSedatolckebodokompatibilnev yJ/dliS t'HXl'hlfUi 
razli£nihdelovnihokoljth(Mac,DOS 

inOS2), 

MEDUA vam kot pooblaj&ni distributer nudi tudi vse osiale 
produkte hiie ALDUS (PC ali Apple Macintosh inaiice). 
PrivoSiite ai uiitek pii svojem delu. 


mmh 


Ljubljana, Cankaijeva 4, telefon: 061221 838 




PRILOGAMOIEGAMm 


Uvod V Smalltalk ( 2 ) 



Zadnjo opcijo. add subclaBa. klidemo takrat. ko Izberemo razred. kl mu 
bomo dodalt podrozrad. Vedno lahko vzamemo Object za roditel|3kl razred. 
in toje. kot bi dodajali popolnoma nov razred vsistem. Preden dodamonov 
razred. se splada skrbno prelskatl hlerarhljo: te dobro Izberemo. bomo 
morall manj pisali, program pa bo prei prlpravljen In bo delal bolje. Polem 
ko vnesemo Ime novega razreda. naa Smalltalk vpraia. kako naj razred 
deklarira. Moinosti so itlri: 


vsrtabIsSubclaBB 

varlableWordSubclasB 

vaitableByteSubclas*. 

PrvI opciji dellnlraia razreda, kl vsebujejo kazalce. tretja In (etrta pa 
deflnlrata razrede. katerih elemenll vsebujejo strojne besede In byte. Skoraj 
vedno Izberemo prvo all drugo opcijo. ker sta tretia In detrla namenjeni 
sislemskemu programiranju. Potem ko Izberemo eno ten moZnostI, Small- 
talk vstavl nov razred in aiurira hlerarnijo. 6e se novi razred ne pnkaie 
V podoknu. je treba Izvestl opcijo update all zapreli In spet odpretl vse oKno. 



dimo gassporodllom edit Imanu razreda. kiga Zellmo napisatl alldopolniti. 
all z opcijo browse Iz okna Class Hlerarclty Browser. Vellkost okna Class 
Browser dolodamo Interaktivno. po obibajni poll. V oknu so tri podokna: 
vrsta metode: za ob|ekl all razred (zgornje levo podokno) 


Zgornje levo podokno vsebuie besedo class all i 
V skladu z eno ten dveh based sa v -vzdolinem" podoKr 
melod. kl se nanaiajo na razred all objekt. Za Izbran 
v desnem. >velikem« podoknu izbrani lekst metode. Ii 


Kako pisati nove metode 


ftazredi so prav tako objekti. zato obslajajo tudi sporoCila razredom. 
Pravzaprav sta sporodil samo dve vrsti: sporoCila razredom In sporodlla 
objektom. Zato da jih razlikujemo, sta v oknu Class Hierarchy Browser 
posebni podokni z napisoma class In Instance. Izberemo podokno. 
v kateram piSa clasa. se bodo vsl ukazi In matode. kl jih bomo podaiall. 
obravnavali kot maloda razrada. In nasprotno. 6e je aktivno podokno 
Inttanee. bodo metode. kl jih bomo vnaiali od tega (renutka naprei. metode 
objekta Iprimerka razreda). Metod razreda |e pravlloma zalo malo in jih 
obldajno uporabl|amo samo za Iniclalizacljo. 

Ne glade na vrsto metode. se nova metoda vedno doda taxole: 
kufzor postavlmo v podokno z Imeni metod 
aktiviramo meni podokna 
izvedamo opoijo naw method. 

Potem piSemo tekst metode v tekstnem podoknu. Metodo prevedemo in 
hkratl posnamemo na disk z opcijo save. Zato da bi se metoda izvedla. je 
treba v kakSnem tekstnem oknu izbrati ukaze, s katerlmi preskuSamo 

napisana metoda se izvede takoj, ker ja Smalltalk v resnici inkrementaini 
pravajalnlk. •lnkrementalni> pomanl. da aa prevajajo dell programa In na 
celots. s tarn da ja izvajanje Interaktivno. Smalltalk je hkrati pravaialnik In 
Interpreter, tore) Idealna komblnacija: program sa rzvaja hitro za uporab- 
nlka. preskuia pa se interaktivno za programerja. 

Ko metodo praskusimo, lahko izvedemo opcijo aava Image Iz sistem- 


Mani podokna za seznam metod ima prav tako itiri opciie: 
remove zbrISe izbrano metodo. 

new method doda metodo v razred: teblona za pisanje metode se 
prlkaie v tekstnem podoknu, potem pa v tern oknu piSemo novo metodo. 
aendars libe vse metode. kl kllbejo Izbrano metodo: samodejno ustvari 
okno V zgornjem desnem delu zsslona In tu prikaie seznam. 
Implemenlora ISba vsa razrede z metodo, katere Ime |e oznabeno v tern 
podoknu: samodejno odpre okno v spodnjem desnem delu zaslona In tu 
prIkaZe seznam. 

V orsksi je naibolj uveljavljena opcija new. Opcije remove raje ne uporab- 
ijsimo pogosto. ker je zelo teZavno vrnltl zbrlsano metodo. Opciji eendeia 
In Implementon se izvajata razmeroma dolgo (ISbata po vseh razredih) in 
V pobasneibih rabunainckih se ju morda niti ne spisba uporabljeli. 


Spiemenljivka self 


Posebna sprsmenijivka aeil oznabuje sprejamnika znotraj objekta. 
Naslednja metoda praprosto poveba objekt za l : 

'Povecaj sprejemnlka za 1' 

Oglejmo si, kako bi lanko zgornjo metodo uporabill v kakbnem drugem 
delu programa. all Interaktivno, Izvedeno s shew It Iz kakSnega ursjevalnl- 
SKegs okna: 



PRlLOGAMOjEGAMKRA, 


SpremenIjiviM k tji dobila vrednost 11. Toda ta meloda bl za 1 povedala 
vrednost kateramukoli objaktu. za katerega ja definirano aeitavanje 
Sporoeiloclata prikaie Ime razreda. kaleremu objakt pripada Ma primer- 
#(1 23456) class 

vrne besodo Array, kar r\am pove, da )e #(1 2 3 4 5 6) objaM (primorek, 
konkretizacija) razreda Array. 

Spremerdjivka super 


Prikaz datoteke v smalltalku na disku 


Za pragladovanje In Bpremlnjanje razredov obifiaino uporabljamo oken- 
ske ureisvalnike, ki so te v smalltalku. Toda koristno le vedetl ludl to. kako 
sa tekst programs v smalltalku zapisuje na disk. Predvsem gre za datoteke 
ASCII, vender v posabnem formatu. Poglejme takJno datoteko: 

Transcript cr; show: 'Filing Itt ConlrolApparatus’l 
Object subclass: #ControlApparatus 
InstanceVarlableNames: 


Ko med Izvaianjem programs poSljemo kakinemu objektu sporoCIto. 
Smalltalk r>a|pre) prel5£e razred, kaleremu objakt pripada. In poskute IzvestI 
meiodo, kl se Imenuje tako kot sporoCllo. Ce najde tako metodo. |0 tudi 
Izvede (to je najbolj pogosto). £e pa take metode nl, Smalltalk ponavlja 
proceduro iskanja v -zgornjem- razredu. Ce nl metode nitl tarn, se iskanje 
nadaljuie v -Se viSjem razredu* in tako naprej, vse dokler se ne preverijo 
sporoPlla V objektu Object. Ce nl metode nitl tarn. Smalltalk s posebnlm 
oknom sporoCI napako. 

VPasIh |e priroPno. da se Izognemo temu mehanizmu In Izvedemo 
metodo neravnost Iz nadrazreda. Zato so uvedll spremenljlvko super. Sln- 
taktieno je podobna sett, ker je sprejemnik sporoPM v metodah. v kalerih se 
pojavija. Semanllpno pa super povzroPI. da se prelskovanie prenese narav- 
nost V zgornji razred. To se zgodi brazpogojno. metoda Iz nadrazreda se bo 
izvedia vedno. neglede na to. all je Istolmensks metoda ±e v razredu all ne. 

Kako napravlti metodo razreda, Ps razreda is nl. kerga Sele denniramo?! 
SporoPllo super je tu nenadomestljlvo. Naslednje vrstice zagotavljaio. da 
bo novi razred dedoval vse od nadrazreda; 

■VrnI novUazred." 
answer := super new. 

V smalltalku nl treba. da se vsa sporoPlla za ustvarjanje novlh razredov 
Imenujejo new all new:. Toda v sistemu je 2a na desetine lakih metod, nl 
praktIPno spreminjatl konvencljo. Ce ie jezlk podpira pollmorfizem, zakaj 
ga ne bl uporabljall? 

Okno Disk Browser Window 


Obslaja posebno okno za dostop do datolek. Imenuje se Disk Browser 
Window In je sestavijeno Iz Stlrlh podoken. Vsako podoknolmasvoj men! In 
(morebltnei podmenije. Zgornje levo podokno prlka2e Imenike (diraclories) 
na disku In v njegovem meniju so trl opcije: 
remove brlsanje Imenika in vseh datotek v njem z diska 
update sprememba Imenika all ponovno branje z Istsga diska 
create ustvarjanje novega Imenika. 

Pod tern podoknom ja podokno z eno same vrstico: z njlm sortiramo 
Imenik po dolZInl. dalumu in imenu datoteke. 



Zgomje desno podokno nam da seznam datotek. Vse opcije v niegovem 
meniju veljajo za Izbrano datotako: 
remove brlsanje 

rename prelmenovanje 

copy kopiranje v kakpen drug Imenik 

create ustvarjanje nove datoteke. 

In nezadnie: spodnje podokno je standardno urejevainliko okno In prl- 
kaie vseblno Izbrane datoteke. 


‘form frame loreColor backColor dependenlArray lastChange ' 
classVarlableNames: " 
poolDIctlonarles: “ I 
IConIrolApparatus class methods l I 
IConIrolApparalus methods I 
contains: aPoInt 

'Answer true if the frame on the screen contains aPoint 
(relative to frame). Else answer false.' 

■frame contalnsPoInt: aPoInt - form offsatl 
dependenlArray 

'Answer the dependenlArray.' 

'dependenlArray! 
dependenlArray: anArray 

'Set the dependenlArray to anArray.' 
dependenlArray := snArrayl 

frame: aReciangle 

Initialize form, frame and default colors.' 

frame aRectangle. 
toreColor Form black. 
backColor := Form white. 
dependenlArray :» #()l 

‘Answer the framing rectangle of the receiver.' 

'Answer the last change.' 
lastChangel 
lastChange: aninteger 

'Set the last change to aninteger.' 
lastChange := anintegerl 
paIntLabel: aStrIng 
labelLoc: aPoIrt 
labelFont: aFoni 

'Write the label aStrIng at aPoInt with sFont.' 

scanner := CharacterScanner new. 
scanner 
initialize: frame 
font: aFont 
dest: form: 

satForeColor: foreColor 
backColor: backColor; 
display; sString 

to: aSIring size 

at: aPoIrt - frame originl I 

To je llpICen primer programa v smalltalku. Analizirajmo ga. Dell pro- 
gramskega teksta so loCenI z enim all dvema kilcajsma. Kllcajl niso del 
lezlka. vendar z njlml tradiclonaino loSujemo metode in razrede na disku. 
Klicaj na koncu vrstice pomenl.daje kakinaprogramska celota golova. Ova 
kllcaja pomenita, da se )e kondalo nlzanje metod na ravni razreda ^1 
objekta. 

Prva vrstlca je: 

Transcript cr: show: 'Filing In ControlApparatus'' 

Transcript je splodna spremenljlvka In oznaduje okno z Imenom Trana- 
crlptWindow, glavno sistemsko okno v smallulku. SporoCllo cr podljemo 
objektu Transcript In uiinkuje tako. kot te bl pri vnosu teksta pritisnill tipko 
Enter. Podplije pomeni kaskadno sporoillo. tj. da je sporoillo show: prav 
tako namenjeno oknu Transcript. Sporodllo show: js bmamo; njegov 
argument je tekst v enojnlh narekovajlh, uSinek pa je prikaz tega teksta 
v oknu. kateremu je sporodllo namenjeno. Skratka. zgomja ukaza izpiteta 
sporodllo na zateiku nova vrstice. 

V ostanku navedene datoteke smo dolodill razred kot podrazred nepo- 
sredno za Object. Ime novega razreda se zapiie kot sploAna spremenljlvka 
In se zatozatenjazvellkodrko. Vltej pred Imenom jeobvezen In pomeni. da 
ss Ime razreda upo§teva kot sploina konstanta. V tern razredu ni niti 
spremenijivk na ravrl razreda nitl uvotenlh slovarjev. Spremenljivk na ravni 
objekta je test, form, frame. foreColor. backColor. dependenlArray, lattC- 
hange. Vendar samo ena metoda vsebuje zatesne spremenijivke. scanner 
V melodi palritLabet:labelLoc:lebelFont:. Samo za spremeni|lvko depen- 
danlArray obstajate metodi za spremembo In branje vrednosli. Nl nitl 

IControlApparatus class methods I I 


ravnl obiekta, kar 


kon6a a aaporednlma kllcajema. Sledijo metoOe na 
oznaduje vrstica 
^ControlApparalus methoda ! 

Metode na ravni objekta so: contains:. dependentAi 


I razred posnell na disk naravnost iz alstemskega okna. 
Proprame v smalltaiku je rrogode pisair tudi s kakSnIm drugim urejevalnr- 
'lom ASCII, toda potem moramo klicaje vstavljatl saml. 

Rozrod lahko vaebuje nastotine metod. tako na ravnl razreda kot na ravnl 


id dvo|nlml narekovall je komentar. 


Logi^ni operator]! in blold 


LogiCnl operatorji so precaj podobri Ik 
Reladiski operatorji <, <=, =, >=, > s 
nja vrnejo vrednost lalse all true. Na prin 


END: 

Dva para logiCnIh operalorjev st. 
sta ukaza and:aBlock In or:aBI(Kk. 01 
V pascalu. vendar se razllkujeta oi 
logidno spremenljlvka, brj ko ji 
logifinega Izraza. Konkrelno 
neresnICan, dobi ves Izraz v 
logldnovrednostiOtrue.Prlobebjemi _ 
nikoll ne Izvede ali pa se Izvade manjkrat. kot programer pr 
dardnem pascalu ne moramo logIPnega Izraza nikoli raCur 
v Turbo Pascalu is to ana od urejevalnlikin opclj. madtam 
moOull-2 logiem izraz vedno raCuna -pospeieno-. 

Primera aporoSII and; In or: bl blla: 

I number tempNum 



3:|te 


= 2) 


vrne lalse. jlrue in false sta rezervirani basedl smalltalka.) Vsl objektl 
odgovarjaio na sporoillo = jenakost). veCIna objektov pa se odziva tudI na 
druga prlmerjanja. Kar se sporoilla vedno irterpretlrajo od lave proti desni. 
je treba uporabljatl oklepaje. 

V smalltaiku je veliko ie doloianih aporoCil. kl preverjajo stanje objektov. 
Na primer, izraz 

7 odd 

Stevilo), rezultat izraza 
4 strIctlyPosItive 

pa je true, ker je sprejemnik pozitiven. 

V vePini razredov je po nekaj takih metod za spraSevanje. Obicajno jib 


(aval >= Sz asciiValue and: ( eVat < 129 )) 

TakSno primerjanje seveda prlvzema, da so znaki v zaporedju ASCII. 
Sporoillo asciiValue vrne zaporedno Slevilko znaka v zaporedju ASCII. 
Dolar . $. pred znakom oznaiuje sam znak. 

Obstaja be en par operalorjev za primerjanje. S& in i . Ta operatorjs 
uiinkujete enako kot sporoiiM and; in or:, la da prediasno nehata raiunall 
logiCni pogoj. 


, a informaclja polrebna v c 

najbolje shranltl v splobno spremenljlvko. 

Moi smalltalka mad drugim izvira iz pojma bloka. Biok je vrsta akclj. kl se 
bodo izvedle pozneje. Sintaksa je preprosta: vrsta ukazov. uokvlrjenlh 
z oglatiml oklepaji. Znotraj bloka so ukazi loieni s pikami. Vsak od doslej 
navedenlh primerov bl lanko bll tudi blok, npr.: 

I 7 even, x strictlyPositlve | 

Blok se izraiuna, ko sprejme sporoillo value. Blok ima lanko an argu- 
ment all dva. Poglejmo blok z erim ergumenlom; 

Spremenljlvka I je vhodnl parameter bloka. kar je oznaieno z dvoplijem 
pred imenom. Navpiina irta oznaiuje konec deklaracije argumentov In 
zeielek Izvrbnega dela bloka. Tak blok ne more obstajati sam zase, tamvei 
mu je treba dati kakbno vrednost. In to naredimo kratkomalo tako. da pred 
blokom navedemo to vrednost. Primer je blok z dvema argumentoma: 


Iteiatorji 


Vrednost spremenljlvka temp ne bo znana zunaj bloka 
pravl zaCasni spremenijivki. 

SIcar ja blok objekt kot vsa drugo v smalltaiku: lahk' 
spremenijivki. mu poilljamo sporoiila ild. 


Osnovno sporoillo za ponavljanje operacij je tD:do:. Sprejme dva argu- 
merla. Sprejemnik je spodnja meja iteracije. prvi argument jezgornja meja. 
drug! argument pa je blok ukazov. ki jlh je treba ponevljatl. Blok ja lahko 
katerlkoll. vender se po navadi v njem argumsnt uporabljs kot blevec zanke. 
Naslednji ukazi izraiunajo vsoto prvlh sedmlh Stevll: 


1 to: 10 by: 2 do: | :p i product := product *■ p 


Obe . 


Pogojni ukazi in logidni izrazi 

BlokI so Idealnl za pogojno In iterativno Izvajanje ukazov. Obslajajo btiri 
2e Ooloiena sporoilla za pogojno izvajanje: IfTrue:. IfFalsa:. itTrua:if- 
Falae:, ilFalae:irrrua:. Tp sporoilla usirezajo ukazom IF. IF... THEN In 
IF... THEN... ELSE v pascalu. Na primer, nasleOnja vrstica v pascalu 
IF aa<bb THEN ce = aa+bb: 
bi bila lanko v smalltaiku napisana takole: 

Tu so aa. bb in cc lokaire spremerIjivKe. ki so bile deklarirane. preden se 
je ta ukaz izvadel. Podobno bl ukazom v smalltaiku 

ilFaIss: I cc := cc >i< cc ) 

IfTrue; | cc ;= ec - 1 ) 
ustrezell ukazi v pascalu: 

BEGIN CC:=CC-1 END 
ELSE BEGIN CC:=CC«CC END: 

Zanimlvoje, da je lahko v smalltaiku "laZni-del pogojnegaukaza zapisan 
pred -resrlirim-, nasprotno pa je v pascalu obvezno zaporedje IF... 
THEN... ELSE Smalltalk je proZnsjil - ukaz aa < bb ItFalse: [ aa := bbjje 
precej preprostejSI kot v pascalu: 


.. BV... DO. V pascalu mora bill Stevec zanke celoitevilski. 
medlem ko je tu lanko katerlkoll objekt. 

Ker so lahko tudi bloki argument!, js mogoilh ie nekaj tipov zark. Na 
voijo so §e posploiano sporoillo do; ter sporoilla select:, reject: In eol- 
ImI:. Sporoillo do:jerajprBprosle|Se. Ponavija pozbirkah In nepotabelah. 


stringUen := strIngLen + 1 J, 
strlngLen 

Ta matoda doloil doUIno riza. Sporoillo do: in 
ponavija ga znak za znakom, §teje, kolikokral si 
vrednost tega Stevca kot dolilno niza. 

Tu je primer za iteracljo po obiiajni tabell: 

I gl10 I 
gtIO := - 


Spremenljlvka bloka je arreyElement. sporoillo do: jemlje elemente 
tabele enegaza drugim In jihprimerjaz 10. je element tabele veijiod 10. 
se ilevec gttO poveia za 1. Tu se tore] doloia. kohko etementov tsbale ja 

Drug! trije iteratorjiso podobnl sporoiliu do. vendar so tudi sami zase 
pomembni. Sporoillo select: v nasledrjem pnmaru prav tako Steje. kollko 
elementov aprsjemnika je veijih od desal: 

(#( 1 23 24 1 11 3 66 I aelect: [ :arrayElemen( : 
arrayElament > 10 ]) size f 


45 


PRILOGAMOJEGAMKRA 


SporoCilo alz« potem aamo vrne clol2lno te zatssne labele. 

SporoCilo lelect; vme rezultat, kl )e Istega tipa Kot spra|emnlk. 
SporoCllo rajed: je eialo podobno sporodllu lalact;. razen da vrne vse 
Blerrente sprelemnika, za katere je vrr-" — • - — 


a Izraiunane kot lalte. 


ie vredrtoat 2, ker sta v nizu same dva elemer 
In konino. aporodllo collect: ponavija po vseh . . 

Izraiuna vrednost bloka za vsak element posebej In kot avoj rezjital vrne 
zbirko vaeh vrednostl, kl so bile Izradjnane v bloku. Na primer, ukaz 
( *>( 1 23 24 111 3 66 ] collect: | :arrayElement i 
arrayElement :■ arrayElement + 1 )) 
povete elemente tabele za 1 In vrne tabelo #(2 24 25 112 4 57). 

V smalltaiku sta dva vrsti ukazov while: whIleTrue: In whIleFalse:. Sporo- 
£tlo wbllaTrue: Izvede blok tollkokrat, dokler ae prvIS ne vrne vrednosi 
false. Sporocilo whIleFalse: se jstavl, ko blok prvIS vrne vrednost true. 
Sporoeih WhIleTrue: In whIleFalse; ustrezata ukszoma REPEAT... UNTIL 
In WHILE.. DO V pescalu. 

Zanke tipa while so najOoli sploSne In lahko zamenjajo vse druge vrste 
zank. SporoPilo lo:do: v naslednjem pnmeru 
I counter i 

1 to: 10 do: | ;l i counter ;= counter + 1 ]. 
lahko zamenjamo takole: 


Obslaja $e en tip za 


Rekuizija je znana zamisel v programlranju: metoda pokllte samo sebe. 
zato da bl v pomnllniku nastala ie ena. neodvisna mnoiica lokalnlh spre- 
menljlvk in da bl ss metoda Izvedia ie enkrat. s to novo mnoiico podatkov. 
Obifiajno dellmo rekuizijo na Irl korake: 

1) idenlifikaeija delov algoritmov all podatkov. ki so definiranl z Isliml 
Izrazl. vender z manjiiml dlmenziiami kot pri prvotnem problemu. 

2) Uvedba parametra (oblOajno je to kakien itevec). katerega vrednost 
mora padatl, da bl omogoPIII t. f. trivlalnl primer, torej Izhod Iz rekurzije. 

3) identilikaeija In pisanje ukazov za trivlalnl primer. Obieajno je Izhod Iz 
rekurziie takrat, ko |e parameter enak 0, 1 all 2. 

Najpogoetejii primer rekurzlje je faktoriale: 


laotorlal 


'Vrni laktorlalo sprejemnika 


Hierarhija osnoviuh razredov 


•a SmalltalldV DOS (version 3.0) le ta 


Claes 
UataClass 
Bit Bit 

Characters canner 


:e. sporoSllo IlmesRepeal:. Ta ponovi blok to 


Cl assHierarchy Browser 


Rezultat vaeh Ireh zgornjlh primerov je Istl: itevec counter dobi vrednost 
10. 

Novim Iteratorjemv smalltaiku seietreba nekajpasa prlvajatl.NekBterl so 
res elegantnejil, prlmerjajmo npr. naslednji metodi za dvig vrednostl vsa- 
kega elementa tabele za 1. Prva matoda je napisana klasiPno: 


IndexedCollectlon 

FIxedSizeCol lection 


V drug! metodi pa uporabimo sporoPllo collect: 
#(1 2345678) collect: | .1 I 

Tudi llneerno prelskovanje tabele lahko napiie 
zanke dales najpogosteje pliemo kar s sporoSllomal 
objektni programi ne vsebujejo pretlranega itevlla z 


Nadomestld ukaza GOTO 




prlmera. v katerlh je ukaz GOTO nenadomest- 


predSesen iznod Iz sredine zanke 
predSasen izhod iz nekaj zank hkrati. 

SintaktiSno gledano, ukaza GOTO v smalltaiku nl 
situaeiji razvozlamo 5 pazljivo uporabo puiSice. '. 
zanko. lemveS tudi vso metodo. Prav zato vesbujej 
eno all najveS dve zank>. Pogleimo preprost primer, 


array :=#(13456789033). Tabela' 
value := 7. To Iscemo.' 

1 to: array size do: | :i I value = (array at: I) 

IfTrue: [ 'I ] 'Mozen predcasen Izhod odtod.' |. 

■0 

Tretji komentar pova. kje bo puSSIca (morebiti) prekrnlla zanko. Ker se 
lahko V metodi izvede samo ana puiSIca, se vrne bodlsl zaporedno itevllo 
najdanega elementa all nISIa. Se tega elementa nl. 

Poleg tega lahko nekatere lunkclje ukaza GOTO prevzamejo sporoSlla. kl 


String 

Symbol 

OrderedCollectlor 

Process 

SortedCollection 

Set 

Di Clio nary 
identityOictionary 
Met hod Dictionary 
SystemDictionary 
SymbolSet 
Compiler 
LCompiler 
Context 
CursorManager 
NoMouseCursor 

Directory 

OlskBrowser 


il lahko izvedem 
model razreda. 
i> V spremenljivko modal. 


QraphDlspatcher 
PoIntDIspatcher 
ScreenDlspatcher 
ScrollDlspatcher 
ListSelector 
Text Editor 
Prom ptEdi tor 
TopDIspatcher 

OispatchManager 

DisplayObject 

OisplayMedium 


SalectorForm 


Debugger 
Diction srylnspector 
M^nllude 
Accocistion 
Cbaracler 


LsrgeNegatIveInteger 
Large Positive Integer 
Smalllnteger 

Message 

SubPane 

GraphPane 


Dedovanje in polimoifizem 


Razred Magnitude 


22> 33 


o rezultatl Izrazov 23 > 33. 4 


Razred Association 


1 := Association new. 


Rezultat je true. Ker l.. . . . 
vrednost true, de je spremenljlvka key 
tjlvke key argumenta. (Take spreiemni 
aaoclacljl.) 

Razred Character 


(kakor je dellnirano ze 


Razred Cliaracter pomenl razilrjeni nabor znakov ASCII, od vredrtosti 
ASCII 0 do vrednostl ASCII 2S5. To je obieajni nabor znakov pod DOS-om. 

Do znake lahko pridemo po dveh poten: po konstanti all celoitevllski 
vrednostl. KonstantaSA pomenl drko 'A- vprogramu.SporoClloaeCtiarac- 
ter pretvon celo Stevilo v znak. Tako 
6S asCharacter 
vrne tA. 

Tabela znakov je pravzaprav konslanta. zalo le tudi sporoCllo value: 
smiselno. Njegov sprejemnik je sam razred. argument je itevilo tega znaka 
' ru ASCII: 


Chan 


e: 65 


Rezultat je | 

Poleg sporocii, ki jir r 
vsebuje tnnoge metode zc 
Sa isUpperCase 
Sa isLowerCase 
so asUpperCase 
Su IsVowel 
Sa asclIValue 

Razred Date 


d Character deduie Iz razreda Mi 
iverianje In konverzijo. na primer: 

3 \ellka erkar 


spremenljivko objekia. day. v katerl je Stevilo dni od prvega januarja 1901 
do OanaSniega dne. Spremenijivki razreda sta dve. MonttiNamee (imena 
mesecev) In MonthSIringe (lekst za mesac). Obstaja 23 metod razreda In 31 
metod objekta. kar zadostuje za praklldno delo. V naslednjih primerlh so na 
levi stranl ukazi In na desnl rezultat. V prvi skupinr so sporoClla neposredno 
razredu Dale, v drug!, kl je loiena s preeledkom, se pa llusirirajo sporoSlla 
objektom razreda Data. 


Smalltalk dobavljaio z okoll sto razredi (natandno Stevilo je odvisno od 
verzljej. Razred Object je absirakten in vsebuje naibolj sploSne metode. tj. 
sporodlla. ns kstera odgoverjejo vsl razredi. (Samo razred SwappedOutOb- 
jscl ni podrazted razreda Object, toda ker je sislemski, ga lahko zanema- 
rlmo.) Vsl razredi so podrazredi razreda Object, mnogi pa so hkrati nadra- 
zredl drugih razradov. Na primer: razred Magnitude Ima za orednika samo 
razred Object, za potomce pr ' 


Date dateAndTImeNow 
Date nameOfDay: 7 

Date nameOfMonth: 3 March 

Date newDay: 12 month: #March year: 198S Mar 12, 1988 


Jul 16. 1991 
(Jul 16. 1991 14:47:42) 
Sunday 


razredov ltd. Seveda bo vsak razred po potrebi dodal lastne metode, 

spremenljlvke. morda bo spremenll pomen m ' ' 

epremenljlvk Iz nadrazreda ltd. 


11 dayOfVear. 

12 dayOfYear. 

11 daysLeftInMontn. 

II daysLeftInYear. 

11 prevlousWeekday: ^Thursday. 


false' 
■31 603- 
■31594' 


Ta skupina razredov se uporabija naipogosteje. Objekta Iz te subhlerar- 
hlje lahko primerjamo. merlmo, eortiramo In Stejemo. Prav v tern razredu 
definiramo ve£lno arltmetlOnlh, prlmerjalnlh In loglOnlh operatorjev. 

Magnitude je absirakten razred V njem definiramo sporodlla betwe- 
sn:and:. min: In max:, •nitjim- razredom pa prapustimo, da konkrellzirajo 
sporoiila =, <=, >=, <, >, ■= In hash. Primer: 


Razred Time vsebuje eno spremenljivko objekta. seconds, v katerl |e 
Stevilo sekund. kl so mlnlle od polnoSI. Tj sta tudI spremenijivki razreda. 
TlmeTIckOn In VnlueArray. TlmaTIckOn doloda. all naj sa kontrolira bitje 
ure, VelueArray pa je tabelas Stirlml bytl, v katerl so ure, minute, sekundein 
mlllsekunde. Na voljo je 13 metod razreda In 14 metod objekta. Primerl: 


Time dateAndTImeNow 
Time fromSeconds: 3661 
Time mllllsecondClockValue 
Time totalSeconds 
1 11 12 result I 
M :* Time now. 


(Jul 16. 1991 15:1' 
01:01:01 
54944000 
54962 


a2 key: 3; value: 2. 


Nadaljevanjs prihodnjii 
Mojmikro 47 


EAfiUNALNm IN GLASBA (5): OBISKAU SMO FKAMFUSI MUSK MESSE US _ 

Virus MIDI vraca udarec 


ZOUANKESIC 


F 

1 ranMurtskB glasbena mrziica jB 
tudi lelos irajalB pet dni. od 11. do 
15. aprila, dovoli da sa tudi najvaeii 
radunalniikl In glaabani zaneaanja- 
ki preobiajo Informacij. 

Oblskovalac je lahko kmalu ugo- 
tovll. da se trg glasbane program- 
ska in sirojne podpore za atarija po- 
iasi sale na macintoshe. Poglavltna 
razloga sla mo£ macovega drobovja 
in padec cen Appleovlh raiunalni- 
kov (npr. mac classic II 4/40 stane 
2.800 DEM. mac LC 4/40 z ig.pald- 
nim RGB monltorjam pa 3.200 
□EM). Zato r\aj vas ne presaneCa, £e 



C-lab 


Kot le bilo pnCakovati, je C-lab 
pokazal novaga Nolatorja. vendar 
ne za ST. kot ste nemara pomisllli, 
temveC (sevada) za macintosha. 
NOTATOR LOGIC js C-Iabov po- 
skus. da skozi vellka vrata vstopi na 
macov trg. AmeriOanl, kl so ie ved- 
no naiveiji uporabniki macov. 2e 
dolgo Casa prevladujeio na tern tr- 
gu, ImajO vallko uporabnlkov in 2e 
prodajajo konllguraclje. kl ponulajo 
MIDI In avdio snemanja v anem pa- 


ketu (C-lab vstopa v dlrkc ceio za 
Steinbergom. svojim najpomemb- 
naiilm evropskrm lekmecem). 
K uspanu bo prispavalo 2e Ime fir- 
ms, saj naj bl bil Creator/Nolator 
najboli prodaiani sskvencarski pro- 
gram za ST. Novi Notalor naj bi tudi 
presegel Za dokaj -konzervativne- 
zasnovo verzije za ST. 

NOTATOR LOGIC je obdrial vse 
predhodnikova dobre lastnosti. ven- 
der z drugaCno zasnovo. To je zda] 
objektno orlentirani program, kl ga 
sestavljata sekvencer In -notator- 
(nolnl Desktop Pobilshlng). Zmog- 
Ijivosli. kot so npr. neomejero Ztevl- 
lo kanalov, neomeieno Stevllo Isto- 
Casno aktivnib odprtlh oken. grafIC- 
ni in ZtevilCnl urejsvalnlki. neome- 
jen MIDI mixing Ipd. so za ta pro- 
gram resda Ze samoumevne. Zato 
pa so toliko zanimive|Ze nekatere 
nova opeijs. Ker je program objekt- 
no orientiran (Obiect-Onented Mu- 
sic Environment). |e moC naredill 
npr. -track sheet- po lastni Zeljl. 
Nadalje lahko na monllorju preveie- 
te kanale In/ali MIDI prikl|uCke raCu- 
ralnlka in MIDI perllerlje. VeC pos- 
natin trakov in njihovih delov (sek- 
venc) lahko shranite kot folder in 
nato istoCasno preuredite nekatere 
izmed parametrov za vse. kar je 
V folderju. Ce na iellte mislili na to. 
na kalerem kanalu MIDI )e zvok In 
na kateri izhod MIDI je pnkIjuCan. 
zadostuie. da le parametre samo 
enkrat doloCIta. NasledniiC bo pro- 
gram lo naradll avtomatsko. poseb- 
naikonazavsakzvok pa bo uporab- 
nlku olaiCala delo. Seznam -ekso- 
tlCnlh- opcij |e za to priloZnost pre- 
dolg. 

V primerjavi a ST Notatoriem. Ima 
nolaci|B nekatere izboljiave. Stevilo 
nolnih Crtovij in polilonih Crtovlj za 
notiranie na enem kanalu nl vaC 
omejeno. MoZna |e uporaba vellke- 
ga itevlla lontov za maca. kakor tu- 
dl delo z vaC okni obenem (isti del 
partilure lahko npr. vidite na treh 
oknih hkratl into celotako. da so ns 
vsekem Izmed n|ih note razlitnih ve- 
likosti). Program je seveda zdruZIjiv 
z operaeijskim slstemom System 7. 

Veliko razoCaranie za lasInikeST- 
jev IS lo. da le zadnja razllCica Nota- 
torja is vsdno 3.0. Edino. kar je C- 
lab naredll novega za ST. le MONO- 
FRAME. enoslavnejSa varzlja njlho- 
vega univerzalnega editoria POLY- 
FRAME. kl |e ceneizi. vendar ob 
njem dobile modul za samo en MIDI 
Instrument po Zel]l kupca. K MONO- 
FRAME-u sodi tudi unlverzalnl mo- 
dul PM-UNI. Jporabnik lahko zdai 
sam naredi gonllnike za drugs MIDI 
InStrumenle 

Ck)da 


FINALE je znani program lirme 
Coda za notseijo In je eden naibolj- 
Sih za macintosh In PC. Program |e 
sposoben nareditl vse. kar od njega 
priCakujele: branja datotek MIDI in 
njihova avtomatska notna obdelava. 
razlICni lormall prikazovanja (In tl- 



skanja) not. razllini kljuCI (vSlevSI 
tudi stare C-kIjuCe). moZnost vpiso- 
vanja verzov, akordov, razlICnIh 
glasbenlh slmbolov ipd. Tj so ie 
grafiCni simboli za kitare. vse zvrsti 
oznaCb takta (vitevil tudi npr. 
2-r3-i-2 osminki). kalerakoli kombl- 
nacija predznakov za kljuCem (-to- 
nalileta-. ki vsebuje dva viSaja in en 
nIZaj). sprememba kljuCa na kate- 
remkoli delu takta In povezovanje 
not iz razllinlh nolnih Crtovlj z Isto 
ligature. Ce kak del transponlrale. 
bodo akordske ozhaCbe avtomat- 
sko iransponirane. program pa bo 
sam vedel, kako naj polmenuje 
akord. odigran na klavlaturl MIDI. 
Ce vas to ie vedno ni -vrglo dol-. 
vas bo gotovo naslednie: program 
sam Izdela klavirski Izvod orkestral- 
ne partlture In nasprotno. Iz enega 
polifonega data lahko haredi psrtl- 
turo. Glasbene oznaCbe (ff. cresc.. 
staccato, ponavljanja Ipd.) se lahko 
avtomatsko slliljo na -posnelem- 
matenalu. kl bo predvajan glasneje. 
stakatiran all ponovijen. RIterdando 
celo V realnem Casu upoCasnl tem- 
po kompoziclje. Uporabnlk lahko 
tudi sam definira nove oznaCbe in 
(Ce tako Zell) poiasni programu. ka- 
ko nai jih tolmsCi ob reprodukeiji. 

NajbrZ ste Ze Impresionirsni In se 
spraiujete. kako vse to deluje. Mo- 
Zakar po imenu Chick Corea, za ka- 
terega ste gotovo Ze slliall. ie iziavll. 
da je lo najboIjSI glasbeni program 
za notacljo. kar jIh pozna. No. Ca je 

Geerdes MIDISystems 

KonCno sekvencer za atarlste 
' STAR TRECK. Na sajmu so prad- 
stavlll verzijo 1.00. Ceprav soglavni 
raCI v njem Ze znane. ima program 
tudi precej novlh reiltev. Program 
dela pod operaeijskim slstemom MI- 
DI SHARE (veC 0 tern pri firm) Time- 
Tech). Podobno kot NOTATOR LO- 
GIC je tudi STAR TRECK objektno 
Ofienliran. Stevilo kanalov ni omeje- 
no (je pa seveda odvisno od pomnil- 


nika V raCunalniku). Program deluie 
neverjetno hitro. zato je zmoZen 
predvajatl neka] kompoziclj (all 
vzorcev) V razlICnem tempu in sicer 
vzporedno. Tako kot ie skiadba 
(song) sestavliena tz niza vzorcev. 
lahko naredimo tudi niz skladb (na- 
slednja skiadba se lahko npr. zaCne. 
ie preden je konCana prejinja), kj 
jih nato shranimo na strani Perfo- 
mance. Se veC. vsaki skiadbi lahko 
posebei dodellmo parametre po 
lastni ZsijI In jih nastavimo za vse 
MIDI kanale v v skladbl IstoCasno. 
V praksi bi to pomenilo. da lahko 
z MIDI koniroleriem it. 7 (volume) 
naslavliamo glasnost vse skladbe 
Ipd. Ce npr. v doloCenem trenutku 
pptrebuiete zvok base, bo dovolj. da 
na mestu za Ime programa vtipkate 
-bae- in program bo na (a MIDI kanal 
postavll prvi zvok. Kl ima v imenu 
znake -bas-. Postopek lahko ponav- 
Ijate. dokler ne boste zadovoijni. 

Zlasli zanimivi so moduli. To so 
programCki znoira] STAR TRACK-a 
za razliCne namene. Da bi Imell za 
delo na voijo CIm vaC prostega pom- 
nilnlka. Instaliramo iz dalovne di- 
skete samo llste module, ki |lh Ire- 
hutno potrebuiemo. Trenulno je za 
program na vol|0 samo nekaj modu- 
lov; Randomi (algoritemsko oz. ra- 
Cunalniiko komponiranis). Echot 
(delay oz. zakosnllev MIDI sporoCII). 
modul GM (ze kontrolo nove gene- 
raeije MIDI initrumentov. kl deluiejo 
po standardu General MIDI) In ie 
nekaj drugih. Pripravljajo Ze nove 
module, uporabniki in programerji 
pa Imajo tudi moZnosti. da samI na- 
Crtujejo nove module in jih nato dl- 
stribuirajo prek prolzvajalca. 

Na sejmu le so predstavili tudi 
expander z osmimi izhodi MIDI, ki 
deluje s STAR TRACKom. vendar je 
blla to samo delovna verziia. 

Green Twelve Software 


Nekaterl ie vedno skuiajo nekaj 
znanega zapaklrali v drugo embala- 


2o In to prodall kot nov Izdelek. Tak 
primer )e program hlia Qraen Twel- 
ve Software z Imanom RHYMTIME. 
kl )s namenien piscem -rimarakin* 
baaadll. Namanjert je nemSkogovo- 
raeim gfacam, kl bl 2eiBll napisatl 
kaj rimanega v angle$£ml. Program 
Ima atovar z veS kot SOOO anglaikiml 
besedamr. zravenje I Jdl vallkosino- 
nlmov. Program po potrebi na za- 
alonu Izplia vse besede, kl aa rimajo 
z dolobanlm pojmom. Krlterl|i ao 
lahko raziienl. Zadnjl zlogi so lahko 
anaki, lahko se razlldro pl§ejo In 
Imajo enako all podobno Izgovarja- 
vo Ipd. Izdelano besadllo te£e £sz 
ZBslon poeasf In brez -skakijanja*. 


Mark of the Unicom 


Mark Of The Unicorn je v krogih 
uporabnikov macovega glasbenega 
softvera In hardvera dokaj znan. Da 
gre za amerlSkega protzvajaica, je 
razvidno le Iz obllke njihovega zna- 
nega eekvencarja PERFORMER, kl 
SO ga letos predstavlll v novi prao- 
blakl - DIGITAL PERFORMER. Naj- 
br2 2e Iz Imena sklepale. da gre za 
digitaino snemanje. Res je. DIGITAL 
PERFORMER sodi V novo generacl- 

kl Ima poleg funkclj standardnega 
MIDI sakvencerja mo2nost paralel- 
nega diglialnega avdio snemanja In 
raprodjkcije. Tako vsabuje DIGITAL 
PERFORMER komplaten program 
PERFORMER In nova opcije za drgl- 
talno avdio anamartje. Od oanovnlh 
laatnosti naj omenimo samo nakala- 
re; neomejeno ilevllo MIDI kanalov, 
lsto£asno delo s kanall MIDI In av- 
dio In mo2nost grafidnega ‘nede- 
struktlvnega' (non-destructive) ure- 
janja avdio posnetkov. Softverako 
gledano je Stevllo mo2nlh avdio ka- 
nalov prav tako neomejeno, vender 
na trgu trenutno nl hardvera, kl 
omogoda praktiino IzkorlSdanje 
taktnih zmogljivostl. Tranutna izbl- 
ra je zo2ena na nekaj izdelkov firme 
DigIDesIgn; SOUND TOOLS In 
AUOIOMEOIA. kl omogodata delo 
z naivad dvema avdio kanaloma In 
DIGITAL WAVEBOARO Mark Of The 
UnIcoma, kl je $ele prliel na trg in 
ponuja dva kanala ved kot njegovl 
predhodniki. Snemanje je seveda 
iS-bItno. ZaradI razlldnih slandar- 
dov CD gramofonov, vzordavelnl- 
kov, R-DATov In drugih dudes da- 
nainje tehnologlje, la standardna 
NuBus kanica vzordi pri 32, 44.1 In 
4« KHz. Ima Motorolln proceaor 
55001 prI 20 MHz, pa slerao vhod In 
Izhod. Za delo je vsekakor potreben 
zmogljiv trdi disk, ker za tiotrebuje 
mlnuto posnetka 10 Mb pomnllnIKa. 
Brez DIGITAL PERFORMERja nl 
mod uporabljatl DIGITAL WAVEBO- 
ARD, star! uporabniki PERFOR- 
MERja pa lahko radunajo na -up- 
grade-. 


Ta sistem od drugih na trgu 2e 
zlasti loduje to, da lahko namesto 
dr^lh pretvornikov AID-D/A, kl so 
nujno potrebnl za lakdno delo, upo- 
rebl katerlkoll R-DAT. Tako prlvar- 
dujete nekaj denarja, vender na na 
ikodo kakovosti (pod pogojem, da 
vad R-DAT nl eden najslabSIh). Upo- 
rabniki. kl se odiodijo za to, lahko 
uporabijo katerlkoll konverter AES/ 
EBU all SPDIF. Mark Of The Unicorn 



Ima ludl nov program za Desktop 
Music Publishing MOSAIC, kl Ima 
neomejeno itevllo nolnih drtovlj 
(neomejenost je oditno v modi). 
Program sodI v vrh svoje kategorije. 
Zoomlranje notnega materiala je 
lahko npr. od 20 do 800%, na voijo 
je ved kot 160 glasbanlh almbolov. 
verze lahko vtipkata v posabno 
okno, z lodaniml zlogi. program pa 
jih nalo avtomatsko postavlja pod 
note. 

Opcode Systems 


Njihov prolzvodnl program je ve- 
dlnoma namenjen macintoshem. 
STUDIO VISION je program, kl so ga 
so braid ugledne amerlSke revlje 
Keyboard razgiaslll za najboijio Ino- 
vacljo na podrodju glasbenega sof- 
tvera V lelu 1990. Aktualna razlidlca 
1.3 je (z uporabo programs PRTO- 
OLS firms OlglOesIgn) povadala Sta- 
vilo mo2nin digitalnlh avdio kanalov 
na 4 (direct to hard disk recording). 
Sistem lahko razdirlte na kar 16 ka- 
nalov. Potrebni hardver je praktidno 
enak kot oplsamh podobnih progra- 


labova GALAXY In POLYFHAME 
Imata npr. podobno usodo: na za- 
detku ste za POLYFRAME morall 
kuprti modul za vsak MIDI Indtru- 
ment, dendanes pa jin dobite brez- 
pladno s programom. C-lab je Imel 
celo nagradnl razpis za nove modu- 
le za Bvoj program! 

Passport 


TRAX |e novi sekvencarski pro- 
gram za maca In IBM PC (za sled- 
njega sta polrebna vsaj Windows 
3.0 In DOS 3.1). Program temeiji na 
znanem programu MASTER TRACK 
PRO In bare njegov format kakor 
tudi formate datotek MIDI. Ima 64 
kanalov za programlranje glasbe In 
vrsto funkclj. kl smo jIh 2e omenlll 
pri drugih programih. 

Ns -vlijl- stopnjl je AUOIOTRAX. 
Saj vests, gre za sekvencar TRAX In 
dlrektno snemanje na trdI disk. Pro- 
gram dela z dvama avdio kanaloma 
(stereo). Sevedas je tudi tu nujna 
uporaba hardvera. (2al je AUDIO 
TRAX zaenkrat na voijo samo za 


mih, Podobna so tudi oanovne last- 
nosli: nedestruktivno urejanja avdio 
posnetka. paraleino delo z dlgltal- 
nim snemanjem In MIDI sekvencer- 
jem, audio In MIDI urejanje v real- 
nem dasu ipd. Za eno mlnuto mono 
vzordenja potrebujete 5 Mb prosto- 
ra na disku (10 Mb za stereo). 
S komblnacijo unrverzalnega ureje- 
valnlka GALAXY za vse MIDI indtru- 
mente In Indlvldualnlh urejevalni- 
kov je Opcode trgu ponudil -novi- 
program; GALAXY PLUS EDITOR. 

Ko smo 2 b pri univerzalnlh ureje- 
valnlkih/knjlinicah. mimogreda da 
tole: de spremljate to podrodje. se 
nsjbr2 spomnite. da se je pred pri- 
bll2no tremi let! natrguskoraj hkratl 
pojavllo ved takdnih programov. 
Zdaj je 2e jasno, da niso do2lvall 
pridakovansga uspeha. Domnevajo. 
da je poglavltnl vzrok ta. da tl pro- 
graml od uporabnika zahtevajo ob- 
vladanje nekaj majhnih programer- 
skin veddin, kl morda niso tako te2- 
ke za udenja. vandar glasbenlki. kl 
naj bl jih uporabljatl, za to niso zaln- 
teresirani oz. za to nlmajo dasa. C- 


ALCHEMYje trenutno najmodnej- 
di program z mo2nostjo urejanja in 
dela z vzordenimi aignali (in vzorde- 
valnlkl). Zlasti korlstna |e mo2nost 
posludsnjavzordenlh posnetkov na- 
ravnost iz diska, ne da bl bilo treba 
posnetek prej vpisatl v pomnllnik 
radunalnlka ali vzordevalnika (ta 
funkcija uspedno deluje tudi, de 
V radunalntku nimate tollko proste- 
ga pomnllnika, kot bl ga vzordeval- 
nlk potreboval). Poleg tege lahko 
Imate na zaslonu ved vzordenih slg- 
nalov hkrati: lahko jih urejate, po- 
sludate rezultat svojega dela ipd. 
Mo2no je celo dodajanje digitalnlh 
avdio udinkov (kot so hpr. reverb, 
digital delay ipd.) naravnost na 
zvok, kl ga Imate na zaslonu, brez 
potrebe za zunanjimi (hardverskimi) 
procesorji. Urejanje vzorcev je zelo 
zmogijivo in sega od analize in spre- 
membe nekaterih vidjih harmonid- 
nih komponant spakira pa do kom- 
pleksne resinleze zvoka. Nl treba 
posebaj poudarjatl. da lahko dol2l- 
no vzordenega dela spremlnjate, ne 
da bi spremenill vidino vzordenega 




z. obralno. Najle 
la deluj 

HIDKJTRASl’^ahko s 
ALCHE 
govtav 

Poenostavijena razlidlca progra- 
ma ENCORE se Imanuje MUSIC TI- 
ME (Desktop Music Composing 
& Notation Software) In deluje na 
macu In PC-ju pod 2e neogibnimi 
okni. Uporabniki lahko kasneje do- 
kupljo ENCORE. 

Sound Pool 


Njihov edini program je FREE- 
STYLE (za ST). Vedji del glavnega 
zaslona je pravzi^rav -aranZerskl- 
prostor. V katerega po taktih vnada- 
te akorde pesmi. s katero delate. 
Potem dolodite, v katerem atilu (all 
stllih) ielite predvajati skladbo, pre- 
oslali del posla pa Iw program opra- 
vil sam. Od indtrumentov so na voijo 
bobnl in tolkala. bas In dtirje dell 
s spremijevalnimi indtrumenti. Se- 
veda lahko upor^nik med predva- 
janjem Igra na klavlaturi MIDI, lahko 
pa celo po 2elji programira nove 
stile. Za igranje -v 2ivo- lahko ta 
program uporablte kot avtomatsko 
spremljavo v realnem dasu (kot 
s -hldnlmi- klaviaturami Casio, 
Yamaha in driglmi) In brez moni- 
torja. 


Steinberg 


Zalostna novica za late uporabnike: 
-update- so na sajmu prodajail za 
150 DEM. Nova razlidlca omogoda, 
da nekatere opcije v obllkl modulov 
vdaaih uporabljete all pa ne (tako 
kot pri STAR TRACK-u) in tako var- 
dujate s pomnllnikom. Na trgu je 
bllo 2e nekaj takdnih modulov, kl 
niso bill pocem. Posebej naj omeni- 
mo modul STUDIO, kl je univerzalna 
knjidnica zvokov za Indtrumente MI- 
DI, In CUE TRAX. modul za grafidno 
prikazovanje In delo s tempom. Ver- 
zlja 3.0 ima tudi nov partiturni nolnl 


Prolzvodnl program Steinberga je 
res Imprasiven In vsam izdelkom tal 
ne moramo posvetltl dovolj prosto- 
ra. Caprav Steinberg nl tako zane- 
maril uporabnikov ST-jev kot C-lab, 
se je ravno tako usmerll trg macln- 
toshev. CUBASE MAC so piedstavlli 
v razlldici 1.8 In vse ka2e, da si je 
Amerldanom 2e uspelo prisvojili dal 
trga. CUBASE AUDIO |mo2en je 
-upgrade- Iz CUBASE MAC-a) je da 
aden Izmed programov tipa -posne- 
ml- svoj-glas-v-MIOI-sekvencer- In 
je popolnoma enak tlstlm pri tekme- 
clh (nedestruktivno urejanje, s hard- 
verom PRO TOOLS ima od 4 do 16 
avdio kanalov ltd.). Stevllo kanalov 
pa la omejeno na 64 (resnici na lju- 
bo, kdaj ste zadnjld potreboval! 65 
MIDI kanalov?). 

Ce se 2ellte bolj podrobno ukvar- 
jatl z urejanjem posnetlh avdio ka- 
nalov, je tu TIME BANDIT, program 
za Time Correction, Pitch Schlftlng 
In Harmonization. Prvi dva funkclj! 
sta vam 2e jaani iz orejdnjlh progra- ^ 


SMMCUA LETENJA FUGHT OF THE INTRUDES 


mov, Harmonization pa je Iranstor- 
macija, kl npr. pretvarja posnetl del 
voKala V zborovsko spremljavo (ta- 
ko je vsaj Steinberg to funkcljo po- 
jaanll vsvojih reklamnin materialib; 
vdasih se na sajmu ved pogovarjale 
0 nekalerih zadevan, kot jih sploh 
lanko vldite, nekaj zaradi nepoplane 
gneie, nekaj zaradi Se nedokonia- 
nih programov). 

Od drugih novosli so zanimivi Se 
MASTER SCORE tl (ST) in AVALON/ 
SCSI PAC. SCSI za atari In program 
AVALON. Tu so ia CUBASE WIN- 
DOWS (Desktop MIDI Recording) in 
SMP II, MIDI procBSor in SMPTE/ 
MTC sinhronizator za Vellkega Mo- 
drega In kompatibllce. (Steinberg 
ponuja tudi sottver In hardver za 
amigo, vender brez vebjlh novosti). 

Time Tech 


Konbno program, kl ni ne amari- 
Skl ne nemSki, kot veblna tovrstne 


procesorji, je uporaben tudi za dru- 
ge stvari, npr. urejanje zvokasinletl- 
zatorja ipd. 

Zakulisami 


Ker se za kjllsami pogosto doga- 
jajo zanimivB stvari, smo malce po- 
kukali tudi tjakaj. In kaj pravijo zna- 
menltl -dobro obveSCeni krogi?- 

KaZe, da Imata razllbici Notator 
Logics In Cubasea za macintoshe 
teZave s »tlmlngom>. V praktibnem 
smislu to za jporabnika pomenl. da 
po snemanju v sekvencer MIDI eno- 
stavno manjkajo posamezne note 
Ipd. Obe tirmi seveda poapeieno le- 
£eta reZitev. 

Ce so se vam ob pogledu na 
zmogljivosti niegove ekscelence 
maclntosha pocedile sline (tako kot 
avtorju legs besedlla) In ste svojega 
hiSnega ljubljenca 2 e nameravall 
odnesti na boISjak, preberlte Se 



opreme, ampak francoskl. Kot smo 
Ze omenill, je MIDI SHARE novi ope- 
racljskl veCopravllnl sistem za radu- 
nalnlke ST. Nekatere funkcije iz 
TOS-a so obdrZell, druge pa so no- 
vosli legs programa. Ena niegovlh 
bistvenih lastnosti je vellka nitrost 
delovanja (v to smo se prephdali 
tudi na nadem STE-|u s Press di- 
skom. kl smo ga dobili na sejmu). 
STAR TRACK je mad prvimi progra- 
mi. kl delaio z MIDI SHARE-om, vse 
veb podjetlj pa uvaja zdruZIjlvost 
s tern sistemom. Poleg razlldice za 
ST |e na trgu tudi verzija za macin- 
tosh (za IBM PC in kompatibllce je 

V pripravi, morda bo na trgu Ze to 
poletie). 

Drugl njihov program je INTER 
ACTOR za mace (verzija za ST je 

V pripravi). tdeja je originalna In en- 
kratna. Za vsak parameter katerega- 
koll MIDI inStrumenta (lahko tudi za 
vse inStrumente hkrati) latiko deflnl- 
rate znak (kl so ga polmenovall Ac- 
tor). Actorje nato razporejate po za- 
stonu In vsakemu po Zeljl dolodlte 
vrednost. Med premikanjam kurzor- 
ja po zasJonu (mISke ipd.) program 
dita njegovo oddsljenost do vsake- 
ga izmed Actorjev In avtomatsko. 

V realnem dasu, spreminja vrednost 
izbranih paramelrov MIDI. Capravje 
nadrtovan kot pripomodek tonskim 
snemalcem pri delu s digitalnimi 


te si lahko, kakine bodo njihove ce- 
ne. Po drugl strani se duilja o no- 
vem skrivnostnem Atarijevem radu- 
nalnlku z Imenom falcon, kl naj bl 
na trg pritel Za letos In proti katere- 
mu naj bi bil mac le otrodidek... Ce 
dodamo ie, da se pri novem projek- 
tu staknill glave tudi IBM, Apple In 
Microsoft, bo kanec zadrZanosti ie 
najrazsodnejda poteza. 



Na vrocem 
vietnamskem nebu 


MLADENVIHER 


^^ietnam 1972, osmo leto vojne. 
Marca Severnovietnamci prak^ijo 
premlfje in krenejo vpoletno ofenzi- 
vo proti JuZnamu Vietnamu, prekl- 
njena so mirovna pogajanja med 
H.Kisaingerjem In Le Due Thoom 
V Parizu, predsednik Nixon pa vojni 
mornaricl in USAF ukaZe, naj bom- 
bardirata strateSke cilje v globini 
Severnega Vietnama - zadne se ve- 
iika letalska ofenziva Linebacker 

TakSno IS zgodovlnsko okolje 
programa Rig/ito/We/nlfO£/er(FO- 
Tl), kl ga je zaloZlla ameridka pro- 
gramska hlia Spectrum HoloByle. 
Testlrall smo ga v razlldicl za PC. 
Simulacija je zssrovana po Islo- 
Imenski uspeSnIci Stephena Cooni- 
sa. kl |0 dobite s programom poleg 
disket, navodil In navigaeijsko kar- 
to. V simulaciji nastopajo tudi llkl Iz 
romans (oprtega na resnidne osebe 
in dogodke). od seov Rsndyja -Du- 
ke- Cunninghama do Zlvdnega Ra- 
zorja Durfeeja, kl bl raje dtudirsi 
pravo, kot pa pilotiral bojne reaktlv- 
cs (se tudi Vi dudite?). 

Opeije in inisije 


Ko program naloZIte. se pokaZe 
menl. ns kalerem izbirale med moZ- 
nostml: Scramble - ponovltev zad- 
nje odprave; Intruder all Phantom 
Pilot Brief - izbirs operacij in nalog 
za F-4J McDonnell Douglasa all 
Qrummanov A-6A intruder (v tej sl- 
mulacljl pllotlrate dva models la- 
tall): CAG (Commander Air Group) 
- semi nadrtujete. kako boste opra- 
vili nalogo, na razpolego pa imats 
ttirl skupine po dve lelall (angl. sec- 
tion, flight. V resnici gre za per, kajti 
flight Ima dva all tri pare). Na nebu 
je tore] do osem vaSIh letal, da o so- 
vraZnlh ne govorlmol V viogi CAG 
lahko med operaciio Istite v kate- 
ramkoll letslu In celo prehajats Iz 
enega v drugega. pad odvisno od 
tega, kje je poloZaj tisti hip zanimi- 

Sledi izbiranje operacij In odprav 
(mislj). Operaeijo seslavija ved mislj 
in V niensm okvinj vsak skupine 
(sekclja) opravija eno izmed mislj. 
Cilj operaeijs je skupen, pad pa mi- 
sija najieide obsega primarni in se- 
kundarnl cllj. Alpha SMka pomeni 
mnoZIdnl nalet zvsami razpoloZIjivi- 
ml letali na en cllj ell skupino bllZ- 
njlh ciljev. Wild Weasel (v Zargonu 
USAF) all Iron Hand{v mornariSkem 
Zargonu) sta zelo nevarni mialjl, In 
sicer napad na strelne poloZaje ra- 
ket zemlja-zrak (SAM). Bojne pa- 
trulje (CAP, Combat Air Patrol). 
V katerih branite svoja lelala pred 
sovraZnimI lovci. so lahko vrate 
BARCAP (BARrlar CAP) - V tern prl- 
meru branite Yankee Station, letalo- 


nosilka v TonkInSkam zaJivu. V si- 
muiacl)! je Yankee Station bllZeviet- 
namskl obeli. Kot je bilo v resnicl. 
kajti avtorji programa so sa holell 
izogniti dolgemu poletu do obmod- 
ja bojev in oskrbovanjema z gori- 
vom V zraku - naiptei tako) po vzle- 
tu, kajti poraba goriva le med vzpo- 
nom teZko natovorienlh letal zelo 
vellka (tudi zaradi dodatnega izgo- 
revanja. angl. afterburner, reheat), 
in drugid med vrsdsnjem Patrulje 
vrste MiGCAP skupine oprsviio ta- 
ko, da se postavijo med Iisti cil) ope- 
raeije. kl ga intruderji najdedde na- 
paSajo in bliZnia sovraZna letaliSda. 
potem pa ofanzivne skupine branijo 
pred nasprotnikovimi prestrezniki. 
TARCAP aAffget CAP) je podobna 
mislja. vender iovska skupine kroZi 

V bllZInl ciljain bran! ofenzlvneaku- 
pine pred groZnismi iz zraxa ali 
s tel, V poitev pa pride tedai. kedar 

na oziroma akeijo omeju|e|o Rules 
of Engagement (glej poznaje). 

Po Izbirl operaciie in mislje pnde- 
te V menl, s katerim konfigunrale 
sekeijo (oziroma sekcije. de ste 

V vIogI CAG). Najprej se je naibolje 
kar najlemeijiteje seznaniti s ciljem. 
In to z opeijo I (Target Intell). O po- 
loZaju na nebu vas bodo poudlll ob- 
veddevalci (G-2| z opeIjo G (General 
Intell). in sicer boste od n)ih doblll 
najboli sveZe podatke o dejavnostih 
ssvernovletnamskih letal in proble- 
talske obrambe. Z mISko postavite 
pravokotnik na obmodje, kl vae za- 
nlma. kllknete in zvedell boste vse. 
Najboli le kajpeda zanimivo obmod- 
|S oKrog dl|a. misilti pa morate tudi 
na (ista obmodja, ki jlh bosta prele- 
leli med misi)0. Podatfcom kljud vse- 
mu ne verjemite kar na sispo. kajli 

V bistvu gre za domneve na temelju 
obveddevsinega gradiva. 

Koseseznanitasclliem in teZava- 
mi, ki vas dakajo med poletom. si 
Izberete posadko. Ce ste v nadinu 
CAG. boste uporabili A (Aircraft 
Screen). Pokazela sa bodo Imena 
pilotov z latalonosllke Shilon (izgo- 
vori Sajlou, gre za kraj vellka bilks 

V ameridki drZavIjanski voini Ista 
1062). Pilot! so povzeti po|unakih Iz 
knjige: SORTIES postreie s p<^t- 
kom 0 njihovih opravlienih misi|ah: 
FATIGUE pomeni slopnio utrujeno- 
sti posadke. katere bojna vrednost 
tollko bolj slabi, kollkor man) base 
je minllo od zadnje naloge; ACCU- 
RACY je nalandnost v napadu na 
kopsnske cilje; WILD WEASEL |e 

V zvezi z natandnostjo v napadu na 
radarske postaie: DOGFIGHTING |e 
rating v letalskih dvoboiih. za pilote 
Intruderjev vaZen samo zaradi izmi- 
kanja sovraZnikovsmu ognju. 

Zdaj preldamo v podmeni W. WA- 
YPOINTS, V katerom se seznanimo 
s smerjo poleta (v viogi vodjs sekci- 
je) oziroma dolodamo smeri in akcl- 
je za vsako sekeijo (v viogi CAG). 
Med simulecijo lahko smer spreme- 


50 Moj mikro 



Opcije 90 jasne. Odioiite se za 
ano IzmecI seKcij in izberite waypo- 
int {WTP) z opcijo NEXT WPT smer 
paspremenltsz opcijo EDIT. Ce lati- 
te kot voOja sakclje, morata z opci- 
jama NEXT WPT In EDfT WPT dolo- 
PItl natanpen ta&, ko sa m 
znafti nad kakim WPT. ka|tl uspeh 
operacije Oo odvisan od dasovne 
usklajanosll vaah sakcljl Predpidite 
aa vlSino in akcijo nad posamaznim 
WPT. Smeri so naslavijane vnapraj. 
in to doPro. Kot CAG pazlta, da bo- 
do TARCAP in/all MIGCAP prvi vzla- 
teli in zadnii priatall, potam da bo 
Iron Hand udarll mlnuto. dva prad 
gtavno olenzivno sekcijo. napada 




kata. Rakata sparrow ja zasnovana 
za boj na razdaljah, ki presegajo 
vizuaini kontakt (BVR, Beyond Visu- 
al Range), loda Rules ot Engage- 
ment zahtavaio vizuaino identifika- 
tijo cilia, to pa moinosli AIM-7E ze- 
lo zmanjSa. Dosag je moCno odvi- 


protiletalska obramba okrog njega 
bo zaradi prejinjaga napada v polnl 
pripraviienosti. 6e js napad prestala 


Rules of Engagement 


zalo tega ne pozabita Izko- 
(STORES) vas vodi v gralld- 
nl meni za izbiro oboroiitve in kol 
CAGz opcljO NEXT SECTION prave- 
riie. kako |e vsaka sakclta oboroZe- 
na Oboroiilev je za tisle Casa zalo 
raznovrstna In izpopoinjena. toda tl- 
sti. kl so 2a letall v programih Fal- 
con in Combat Pilot, bodo kmalu 
opazili skromnejte taktifine moZno- 
sli razpoioZIjive oboroZItva. Od ra- 
kel zrak zrak Imale AIM-7E spar- 
row poiaktivno samovbdenoraketo 
zrak zrak. To pomanl. da morale 
od Iistega tmrutka. ko cil] preslre- 
Zete In do zadetka (oztroma zgraSI- 
Ive) Rill radarsko osvell|evatt. to pa 
je V bliZnjem hoju zelo teZko. &e 
zlaati, Ce sc .as bkratl vzele na mu- 
ho nasprotnikove samovddena ra- 


maksimalnl doaeg skrbi vaS radar 
AWG-10 in priZge signaino lufiko 
RNG (In RaNGe.vdosagu). 

UCInkovitost raket sparrow je blla 

V VIetnamu slaba, sa] je zadela sa- 
me ana izmsd 10 do 13 raket; dslo- 
ma je blla kriva slaba cevna elektro- 
nikavraketi.zdai pa morale priplsa- 
II Se Rules of Engagement - kadar 
pa ell) zadenete ozlroma £s se AIM- 
7E aktivira z bllZInskIm vZigalrikom 

letala, bojna 
i40 kg(l) razsirellva raznese 
vsak MIG. Ko izbersle AIM-7E. se 
radar AWG-10 aviomatsko preklopl 

V naSln AA (Alr-to-Air). To je dop- 
plerskl radar In zatoglbljivi cilj (lela- 
io) zazna tudi v moOnem povrSirr 
skem odsevu; brl ko nos letala dvig 
nele nad obzone. opazite. da odse- 

vee. Odboj od citja se pokaZe 


£rla ni 


u CO- 


MED (Combined Map and Electrr 
nic Display), prestrezanjs cllja je oz 
naCeno z dvema navpienima Ortlca- 
ma. kl omeiujeta odboj od cllja (pl- 
lotl jima pravljo Captain's Bars, ket pravilo, 
sta na naZitku kapitanskega eina le 2UNI 


never, ker vam kot pri AIM-7E nl 
treba radarsko osvetijevati cllja. To- 
da doseg AIM-9B |e manjil kol prI 
sparrowu, rakata |e poCasnejia (M 
2,5, pri AIM-7E M4) In ima manjSo 
bojno konico. To je pa£ zgodnia ge- 
neraeija sidewinderja in zalo pre- 
strezasamo mofian Izvlr loplole, ka- 
krien je ioba motorja. IzstretjenI si- 
dewinder pa vOasIh presIreZe ksk 
drug bliZnjI cilj! 

V roletnem menlju lahko izberete 
opcijo MEDIUM TARGETS, pri kale- 
r> je dovolj, da AIM-9B Izstralile 
V zadnjo polslero nasprotnika. na 
razpolago pa je celo EASY TAR- 
GETS. ko sidewinder postane rake- 
ta vrste all-aspects In prestreza cil| 
Izvsehkotov- po lakZnIopcIjI pra- 
vl TAP (Total Aviation Person) ne bo 
possgell 

F-4B In F-4J. kl ju je v Vielnamu 
uporabljals mornarica, nista imela 
topai Takret so pad menlll. da v so- 
dobnib lovein za lop ni ve4 mesta In 
zato ga na naivlkjib stopnjah simu- 
laclie zaradi realnosti nimale. Ne 
smete pozabiti tudi na nsvpdene ra- 
kele ZUNI v salastiti lanssRih LAU- 
3A. ki vsebuiejo 19 raket. Letala MIG 
so blla V dvobojib na vietnamskem 
nabu pogosto Zrtev raket ZUNI In te 
moram earn Izbirstl med AiM-SB in 
LAU-3A, se vedno odiodim za LAU 


rekRNG In izsirelite rakeio. SkuSsj- 
le |0 poslatl nasprotniku v rep. kaiti 
raketa bo tedaj med prestrezanjem 
veliko man] obremenjena. Nikoll ne 
izstrelite AIM-7E na skuplno clljev. 
V katerl so tudi vaia letala. kajtl 
utegne se zgoditi, da bo v zadniem 
hipu prestregla kako vaSih letal 
Verjetnost zadetka bo vedja, de za- 
povrstjo Izstrelite ved raket (dovolj 
bodo serije po dve). 


gre za slog boja. Rake- 
le zizivi so odildne v bliZniem dvo- 
boju, ker pad nimale tops, loda dog- 
flgntje nevaren nadln boja, da Imale 
opravltl z inanevrsko boIjSim na- 
sprotnikom 

Od oroZ|a za napad na zemeijske 
cilje omerlmo naiprej protiradarske 
rakata AGM-4SA shrike (beil drajk) 
in AaM-78 standard: obe sta paslv- 
no ssmovddani In reagireta na Izvlr 
radarskega Zsrdenia, tore] anieno 
nasprotnikovega radarjs. Model 
standard je boljdi. ker nadaljuje let 
proti cilju tudi tedaj. da sovraZnIk 
radarski oddajnik preklopl z antene 




The Ak War in Vietnam 


IDM PC vfRSICM 

Specam HokByK 


shrike IzgubI samovbdene lastnosti 
in hjegov let ni ved nadzorovan. Ka- 
dar na Instrumentu Threat Indicator 
opazite rded simbol. gre za kopen- 
ski radar; obrnite se proti njemu in 
podaka)le. da se bosta prIZgala 
LOCK in RNG. Rakeio izstrelite Iz 
kar naimanjie razdalie. de zlasti. de 
uporabl]ale model shrike. 

AGM-62 walleye je predhodnik 
modela AGM-65 maverick. To je tv 
samovddena raketa vrste fire-and- 
forget, kl jo izstrel|U|emo na negib- 
ne cilje. vendar lahko z njo Iz ugod- 
ne smert polopile tudi hiter torp^ni 
dolniCestebill pilot v slmulacijah iz 
druZIne Falcon, bosle cilj prestreza- 
li prav take kot z AGM-6S. Ko Izbere- 
le AGM-62, se radar preklopl v nadln 
AG (Air-to-Ground). naCOMED se iz 
tv kamere v glavi rakete projicira 
slika, krlZec na Ziroskopskem name- 
rllnlku (Gyro-Sight, nimale HUDI) 
pomaknete na cilj ali pa merite 
s krIZeem na COMED, pritisnete FI- 
RE In vkijudi se LOCK - radar niC 
vad ne ISde, temved usmsrja ozkl 
Shop na cilj In men oddaljenosl - In 
ko se prIZge RNG. izstrelite walleye. 
Ce je prestrezsnie slabo. vse zbride- 
te z X. S pritiskom na Q lahko opa- 
zujete rakeio v letu. Tu le de gibijivi 
namerllnlk. kl ga vkljudita s priti- 
skom naT. Potemzi.J.Kin Mpoml- 
kale krIZsc na zaslonu COMED. 

Paveway I Laser Guided Bomb 
(LGB) zahteva enako procedure kot 
AQM-e2. Slmulaclja je narejena ta- 
ko, da eno od vadlh letal lasersko 
osvelljuje cilj, vi morale LGB vredl 
V basket, ozkl sloZec nad samlm ci- 
Ijem, glava za samovddenje pa bom- 
bo nalandno vodl do cllja (s spre- 
lemnlkom laserskegaZardenja. kl sa 
odbiia od cllja In prek pomidnega 
aerodinamidnega prstana okrog 
glave bombe). Da nasprotnik re bi 
s svojim (modnejdim) laserjem 
osvellll todke poleg cllja. mora blti 
lasersko Zardenje Imputzno, in to 
z natanko dolodano sekvenco, ki jo 
LGB prepozna kol svojo! Bomba 
LGB le modnejda od AGM-62 In jo 
uporabijsmo predvsem za rudanjs 
mostov, de zlasti zaradi bridkih Izku- 
deni z mostom pri Tan Hou. Ceprav 
ie postopek prestrezanja povsem 
snak kot pri AGM-62. je LGB ven- 
darle bomba in ne raketa - zato jo# 

Mojmikro 51 






Otma komutdna phtca v pilasla 
kabaii A-e iiandaja. 


moramo odvreCi veirko bN2e cilju 
kol AGM-63. 

Prosto padsioie bomOe »o raznlh 
vrsl. MkS2 (500 tuntov), MkftS (1000 
funlovl. MkS4 (2000 fdniov) in Mka2 
snakeye (500 funlov in z zadrikom 
- padanja upoCasni kovinski -dei- 
nik-. da bi se letalo mogio dovoli 
oddaijiti. potem ko v nizkem prsietu 
odvrle Dombo). Vrsta zase la CBU. 
Ciuster Bomb Unit, zeio udinkovita 
proti mehkim ciijem: raketam in 
protiietalakim lopovom na alreiniti 
polo2e|ih. FOTi podobno kot Faicon 
do popoinosti simulire bombardira- 



nje. Mo2na sta dva nadina bombar* 
dtranja (F-aj) oziroma trije (A-6A). 
Prvi le Dive Toss. k> ga priporodam 
kot naiudinkovitejiega. predvsem 
proti ciijem na koiasiii izbarite kot 
oborozitev bombe, pretaknite Ma* 
star Arm v aktivni poiozaj. z visira 
10 do 15 (isod davijav strmogiavite 
na ciij in ko ga prastreZeia z name- 
riinikom. pritlsnile FiRE m priZgal 
se bo LOCK. SkuSajle preleteti ciij. 
ki ga radar zdaj ne izpusti iz snopa 
in ko se znajdele na odmelni todki, 
bo letaiski radunainik bombo sam 
odvrgel - samo eno ali v nadinu 
rippie. t). vsako sekundo po eno. 
Odmeino todko izraduna DiANE (Oi- 
gital integrated Attack and Navigati- 
on Epuipment). lahko pa bombo 
spjslite ludi sami. DIANE vodi letalo 
proti cilju V nadinu NAVIGATE in ko 
se mu dovolj pribliiate, pritisnile 
oziroma na namdki tipkovnici >0*. 
da bi preSH v nadin ATTACK. Ko ste 
blizu odmetnetodke. se na vrhuCO- 
MEO pojavl drta. kl se podasi spui- 
da in ko pride do konca zaslona, 
pritisnile FiRE. Klasidni nadin bom- 
bardiranja je DIRECT, ki pa zabteva 
nestavljanje namerllne naprave. Za 
to potrebuiete ballstidne tebllce. 
priloZene programu. Ko za nadin 
bombardiranja izberele DIRECT, 
s pritiskom na I in W po taOlicalt 
nastavlte nameriino napravo; itevll- 
ka poiag COMED kaZe naklon v Mils 
(tisodinkan). Ena vrsta tablic |e za 
bombe z zadrzkom. druga za prosto 
pada|ode. v obeh primarih pa so 
izradunana za hitrosti 450 in 500 
mill ns uro. Z nas(avitvi|0 namerllne 
naprave ste dolodill vidino in kot 
strmoglavljsnia pred odmetom 
bombe, med samim strmoglavi|a- 
njem proti cilju pa morate nameril- 
nik driatl na cilju. hitroat ohranitl ns 
450 all 500. potem pa v natanko 
dolodeni viilni odvrZele bombo. 

Ponesete Jahko tudi kontejnerje 
za elektronsko motanje AN/ALO- 
119. Nekaj dssa vas bodo varovali 
pred radarji raket SAM. proliietal- 
skimi topovi (AAA. beri triple A. Anti 
Aircraft Artillery). GCI (postaja za 
vodenje lovcev, Ground Control In- 
tercept) in radarsko samovddenimi 
rekelami zrak-zrak. Tods nasprot- 


nlk bo proti Izviru motenj tskoj po- 
slsl prestreznike. 

Na dolge polete ponesite s seboj 
dodatne rezsrvoarje za gorivo. To 
priporodam recimo za napad na 2e- 
leznidki most pri kr^u Yen Baisi. ki 
je na|dal|Ss misija. Ce znale z gori- 
vom vardevati. dodatnih rezervoar- 
jev pad ne boste potrebovali in 
sproddeno podvozis boste bolje iz- 
koristill. 

Nevarni nasprotnik 


Oglejmo si nasprotnikova lelala. 
MiG-21PFMA je oborozen s 23-mm 
topom GS-23. 57-mm revpdenimi 
raketami v lanserjlli UV-16-S7 (raket 
je tore) po 16) ali UV-32-57 (po 32 
raket) in samovddenimi raketami K- 
13A v infrardedi samovddeni razlrdi- 
ci oziroma v rsdarski polaktivni sa- 
movddeni. MIG-19 je nadzvodni lo- 
vec. podasnejdi od models 21. ven- 
der gibdnejdi. Njegova raketna obo- 
roZitev le enaka. ima pa tri 30-mm 
topovs in je zato v bojih iz bliZine 
zeio nevaren. MIG- 17 je najpodas- 
nejdi. loda najOolj gibden. nims sa- 
movdderih raket in je opremljen 
z enim 23-mm topom. Kljub vsemu 
ga ne kaZe podcenjevati. saj ga je 
pilotiral na|ved|l as iz vietnamske 
vojne polkovnlk Tun (13 zmag). 

S kopnega grozijo 37-mm topovi 

zoranZnim plamenom. 57-mm topo- 
vi S-60 (sivi obladkl po eksplozi)! 
granale v zraku) in 65-mm topovi 
M.44. ki so podasnl, toda rudilnl 
(rdeda ekspiozija). Od raket se je 
ball samo sistema Dvina z radijsko 
vddeno raketo V-750. V vidinah pod 
30(n deviji je nevaren ogeoj iz lah- 
kega pehotnega oroZia. 

Dodano je nekaj Opel), ki jih Iz 
Falcone ne poznata, recimo foto- 
(najprej FIO ali 


ESC. p 

ju) In video posnetek. Napeli so 
predveem video posnelki zradnih 
dvobojav. Falconu smo mogli zame- 
riti prsdimenzionirane objekte, FO- 
TI pa pozna v roletnem meni|u izk- 
Ijuditev opeije Large Scale In potem 


Vellke omeiitve vsm nalagaio t. i- 
Rules of Engagement, pravila spo- 
pada. kl |ih morate upodtevati. de 
ste vkijudili to opeijo oziroma de 
letite na najvldji stopnjl 

1. Ne smote napaOali latal na 
zemlji. temved samo lists na nebu. 
Kl ste |ih vtzuaino prspoznali kot 
sovraZns. (Phantomov motor J79- 
GE-10 pudda za sabo modno dimno 
sled in zato se na nebu vidno razli- 
kujs od drugin letal.) 

2. Napadete lahko samo gibijive 
enote: lovornjake. vlake in ladje na 
odprtem morju. ne smete pa vzne- 
mirjati niti ladij v pristaniddu Haip- 
hong. de niso dolodsne Kot cil|. 

3. Napasti smete samo primarniln 
sekundsrni cllj. kot CAG pa cilia ne 
smete doloditi v pasu 10 mill okrog 
Hanoja ali v pasu dtirih mil) okrog 
Halphonga. 

4. strelne poloZaie SAM In AAA 
ter radarske postaie GCI smete na- 
pasli samo tedaj. de vas prestreZejo 
z radarskim snopom oziroma de 

5. V pasovlh, omenjenih v todki 3. 
na smete aktivirati stikala Master 
Arm. 

Minus! in plus! 


Skudaimo de kar na|bol| kritidno 
presoditl. kai bi mogii programu za- 
meriti. Ce rsketa SAM cli| zgredi. 
kroZI po nebu in se utegne znova 
pognali proti vam...Ekviozi|e bi 
bile lepde. de bi biie narejene s poll- 
gonsko grafiko kot v programih Irv 
torceptor all Fignter Bomber. WPT 
pa se pri pogledu iz kabine spreme- 
ni . . . V kabini ni indikatona smart in 
tudi smerno krmilo de vedno ni si- 

vendar simulaclja zaradi n|in pad ni 

Takole le s temi redml: 

Za vsako simulacijo (in ■slmulacl- 
jo>) v reklami pide. da je •na|bolida 
simulacija letenja. kar jih le bilo do- 
slej narejenih'. Zares vrhunske. to- 
rej -right atuH-. pa so tele: Flight 
Simulation ll/lll/IV. Combat Pilot. 
Lightning Simulator (spectrumi). 
Falcon 1.0/1.2/MD*iMD* in Flight 
of the Intruder V te| ostri konkoren- 
ci gre krona vsekakor sledniemu 
programu. Kar pa so nagnienia in 
okusi Igralcev razlidni. bodo nekate- 
rl pad menlli. da je bilo nada site 
pregosto. Kljub vsamu asm pr^ri- 
dsn. da se bo slehemi TAP strlnjal. 
da so drugs simulaclja letenja vsaj 
za stopnjo pod pravim simulator- 
jam. so pa zato mora biiZe igricam 
na temo pllotirania. 


Popravki 


Tiskarski dkrat si |e v preitnjl ite- 
vilki Mojega mikra vzel na piko av- 
torje. Kartrem |e ponagajal take, da 
je Izpustll njihova imena. Pod nsn- 
novrskim nabom se je poiag Andre- 
ja Trohe po Cebilu •sprehajal- ludi 
Boiljan Troha. Duiko Savid je -iz- 
padel- kot avtor prvega dela pritoge 
Mojega mikra o smalltalku. Jake 
Male pa le bil anonlmni voznik 
Stunt Driverja v rubriki Igre. Priza- 
detim avtorjem In bralcem se opra- 
vidujemo! 


52 Moj mikro 


SaGRAPHZAATAHST. 


Od linije do torte 




ill floveK, 6e ne bl 
v«e stvari sistematiziral In urejal 
V Ubele. takSre all drugaine. na- 
pravljane -pei- all pa v zadniem 
6a8U z ratunalnikom. Tako je za ata- 
ri ST na voijo kopica programov za 


jezalopraprosta, dlskete morale za- 
menjatl samo trlkrat. 

Insiallranje ns traja dl|e kot 5-10 

Najprej tabele . . . 

Predan lahko rafijnalnik kaj na 
5e. aeveda potrebuje preglednl 
s podatki. Kot aem Za uvodoma p 


lahko olajSamo delo. razultate pa 
ponazohmo z uporabo grafov (aaj 
poznale tiati atari kitajski pregovor. 
da ana sllka pove vet kot . . .]. Save- 
da je konOna stopnja (v veOIni pri- 
merov) tiskanje skupal z basadllom 
na pspir. Vender pa vedina omanja- 
nih programov izdela risbe v rastr- 
skl grafikl. to pa ni najbolj primarno 
za DTP, saj le kvallteta ristae slaba. 
Prav la problem re5u|e ScIGraph, 
kar Izdela grate v veklorski grafiki. 
Naj pa opozorim. da ta program nl 
namenjen raiunaki all kakjnl drug! 
obdelavl podatkov, ampaksamo Iz- 
delavi In obdelavl grafov ter pisanju 
spremnega besadlla. 

ScIQrspn je Izdelek hiae SciLab Iz 
Hambjrga. doblta ga na atirih di- 
skelah, od katerih so na treh tonti 
gem. Program te£a samo pod GOO- 
SOM. ki ga doblta poleg (AMC- 
GD05), na vsah ST-jih in TT-jih 
z vsaj 1 Wb RAM-a In dvostransko 
diskelno enoto na mono in barvnih 
monltorjih <tudl tistih 17.18 in 19- 
paldnih z do 16,7 mllljona ban. ie 
vas denar 11561). Priporodijivo |e 
imell trdi disk, brez tiskalnika pa 
lako all tako nimate kaj podeti. 

, , . sprosta- pognati 
ia program SGINSTAL In dolo- 
6111 ustrezne parametre: 

BOOT PARTITION (izberete eno- 
to, s katero zaganjate sislem; pro- 
Btora mora bitl dovolj za AMCGDOS 
In fonts, kl Bl |lh izberete kasneje), 

- ORUCKERTYP (izberete tip tiskal- 
nika: na voi|o so gonilnikl za 9 In 24- 
Iglldne ter laserske tiskalnike, nl pa 
podpora za barvne), 

- ZEICHENSATZE (dolodile fonte, 
ki jih ielite uporabljatl. na Izbiro sta 
dva (SWISS in DUTCH) v pallh vell- 
kostlh), 

- INSTALIEREN (s to opcijo sa in- 
slalira GDOS na ragonsko enoto), 

- SCIGRAPH (Izberete enoto. na 
kateri iellte Imeti program. In Insta- 
lacija SB zadne. Ce imate eno samo 
dlskatno enoto, vam priporodam, da 
imate GDOS in program na razlldnih 
disketah, ker vsa skupai zasede 
okoll 900K.) 

Seopozorllo za tiste, kl Imajo trde 
ingtaiecljo *■" •• 


Nalprej aem si program Instaliral 
ne disketo In ob prekladanjo diskat 
sam se podutll kar males mozotilsta. 
Vender niti nl tako tiudo, doZivel 
sem 2e hujde. Instalaclia na trdI disk 


laridni 

adino. kar lahko s tabelo podnate 
to, da vnesete vrednosti v polja. Do 
dano je nekaj okazov za jrejanje, tr 
je brlsanje, koplranje in vrivanie vr 
Stic oz. stolpeev, treba pa le upoSte 
vatl. da so VEDNO v prvem stolpeu 
naslovi za X os (neodvisna spre 
menl|lvka). prvi vrstici pa imena oc 
visnih spramanipvk. Najbolje pa je, 
da podatke uredlta In orersdunate 
npr. V LDW POWER CALC-u, nato 
pa jih natisnete v datoteko. Seveda 
morate prej ustrazno pripraviti for- 
mat Izgisa. Tako posneta podatke 
lahko vditate v ScIGraph In ]in nato 
de malo slrlzlrate. da bo vse OK. 

MoZna )e tudi nasprotna pot. 
Opeija EXPORTIEREN vam omogo- 
da. da podatke -izvaZate- kot tekst, 
z veiico all brez nje. ter v formatih 
DIF in LaTsx. 

. . .in nato grafi 

Ko je preglednica vnedena, je tra- 
ba doloditi neodvisne spremenijivke 
(Y1. Y2 ...), nato pa tip grala. Na 
Izbiro so nasladn|i razredi: 

- llnljskl (V tern razredu |e 8 tlpov 
grafov), 

- stolpl (10 tlpov. ki so lahko horl- 
zontelnl all vertikalnl). 

- torle (6 tlpov), 

- povrdina (4 tigi), 

- risenie tabel. 

Tako je na vol|0 preko 40 grafov. 
risanje pa je hitro. Ker je kondna 
stopnja vedinoma liskanje na papir, 
je delovno podrodje formats A4. all 
pa vellkosi dolodlmo saml. 

Ko je radunalnik zadevo narlsal. 
je na vrsti dodelava. Na voIjo je ved 
moZnosti, odvisno od tipa grafa. PrI 
vseh 3D je mod doloditi rotaeijo 
okoll oai X In Y. jakost in lokaeijo 
vira svetlobe ter skrivanje navidnih 
robov. V fiziki pogoslo prideta prav 
logarilemska skala za osl X all Y ter 
interpolaclja (ta samo pri linl|skih 
graflh), kjer je moZno ravne odseke 
zgladitl (glatiung) all pa nadomestitl 
s pollnomom n-te stopnja (polynom 

ScIGraph Ima vdelanlh kar nekaj 
orodlj za risanie, vendar z njimi m 
mod prav vallko nansati. sai so le 
osnovna In v bistvu namenjena do- 
delavi in predelavi pravkar Izdelanlh 
risb. 

Ker |e grafika vektorska. je mod 
objekte preprosto in hitro preobli- 
kovatl. premetavall, spremlnjatl lek- 
sturo. debelino dri in podobne stva- 
rl. Vdalanin orodij je za poglavltne 
namene programs dovolj. zahlev- 
nejdi pa bodo hotel! graflko posnetl 
In naOaljevati delo s vektorskim gra- 
tldnlm programom. 



Pri shranjevanju grafike so na vo- 
l |0 naslednjl format! zapisa: posts- 
cript, kapsulirani (encapsulated) 
PS. GEM. eVG kot okvir In kot stran 
za Calamus. Torei. da Zellte grate 
tiskali s Calsmusom. nl problemov, 
sicer je pa la format Izpodrinll GEM. 
ki le dedalje boj v rabi. 

Output.app 


Pri ScILabu so se potrudlll in na- 
pisali 5s program za prezentadio 
tako izdelane grafike. kl le dodatek 
ScIGraphu. Izhodi so moini na za- 
slon, tiskalnik, risalnik in na kama- 
ro. Napraviti je treba samo seznam 
datotek. kl |in Zellte uporabitl. In za 
vsako doloditi das traianja. de pre- 
morete kamero pa 5e lip films, svel- 

Delo s ScIGraphom je phietno In 
enostavno. Sprva sem se zgubljal 
V mnoJicI opcij; prvid, ker |ih je veli- 


ko. drugid pa. Ker je program 
V nemddini. Toda oba problema sta 
redijiva; prvi. ker so opcije logidno 
urejene in pregledne. drug! pa z na- 
kupom namiko-slovenskega slovar- 
ja. Navsezadnie je vedina softvera 
za ST V namSdini, zato pride slovar 
zelo prav. Pn pr^ramu se ml zdi 
pohvaino, da le Izpts itevll moZen 
z decimaino veilco kot vejlco In ne 
piko kot pn vedini programov. VidI 
se, da je bh pIsan v Evropi In ne 


b GmbH, h 


to. da ne podpira barvnih tiakelnl- 
kov (detudi ta le malokdo premore). 
Naj ie povem, da sem testiral verzljo 
2.01, kl ima proti 1.0 kar precei iz- 
boljdav. Skratka. ta program je vred- 
no imeti. sai nudi vellko. zlasti v po- 
vezavi s Calamusom. 

Se nasic - - 

57, 2000 Hamburg K 



Mojmikro 53 


VffiUSI ZA AMGO: THE SMILY CANCER _ 


Nevami nasmeh 


GORAN PAULIN 


t red iasom ie bil v Mojem mikru 
obiavijen pregled virusov za amigo. 
Ponosni lastniki amig so odtiej mor- 
da Se pove£ali zbirKo svo|lh malin 
hlinih prijateljeirov, ki se naselju)e)o 
na njihove diskete. Go pred kratkim 
le bll najnevarnejSI virus v amigah 
iRQ. Ta prvi povezovaini (iink) virus 
si zasluii £astno meslo: zaradi svoie 
sprelnosti povezovarria z drugimi 
programi mu )e uspeto preiiveti do 
danaSrtjlh dni. Njegovo unitevanje 
dodatno ote2uje dejstvo. da ie treba 
z enim od programov trpa VScan 
pregiedati vsakodalolsko nadiske- 
li. kar bo za pregled stotih aii §e lei 
disket zahtevaio kar nekaj fiasa. Da- 
nee je iRQ zlabka prepoznan in sko- 
rajda ni moriica virusov, ki nima 
opci|e odstranievanja IRQ. 

V noveiSem £asu se je pojavii XE- 
NO in isti probiem naprtii laatnikom 
(rdegadiska. Lamer Exterminator je 
ogrozii IRQ s svojo izredno sposob- 
nostjo raziirjanja. V dasu. ko se |e 
pojavii. ga morilci virusov Se niso 
poznaii. Nasrefo je Lamer virus za- 
gonskega sektorja, zato so ga, 
vkljudno z njegovimi nasiedniki, 
kmalu ie poznaii vsi unidevalcl viru- 
sov. Tab pa je danes 2e kar iepo 
Steviio. Pisanje virusov z amigo je 
elegantno in obenem teZaSko deio. 


Virus! ni 
ein, kol 3 PC-ji. kjer se kakem 
debudneZu utrne zamisei. kak 
unifi sadove doigotrainega d< 
nato svoje ideje Se uresnidi. Ui 
laici virusov za amigo deiaio Ic 


>a iegal- 
pazijivo 

anaiizo ten programov sirusajo rajti 
spodrsiiaie. ki jib bodo uporabili za 
ustvarianie svoje poSasli. Sad ene 
lakSnih anaiiz je tudi virus z roman- 
tidnim, vender males ironidnim na- 
zivom: The Smiiy Cancer oz. Smeh- 
ijajpdi se rax. 

Ce bi bit to virus za PC, se bi 
najbrl imenoval 3916. kar je njego- 
va doiZina v zlogih. Trenutno je to 
najbrZ naibolj nevaren virus vamigi. 
ker ga v vseh oblikan doslej ne pre- 
poznava noben unidevalec virusov. 

Zlobni centuriji 


.tospo- 
10 se k Smiiyju. 
Edini indikator. da imate virus je la. 
da puSdica spremeniia svojo obiiko 
V Pacmana s kiobukom (popularno 
imenovanega Smiiy). Skozenj se bo 
pomikaio obveslilo. da |e to virus 
nova generaciie, inlormecija o av- 
torjin (ki sta se pogumno podplsaia 
2 Me & He. angi. jaz in on) in o Stevl- 
iu disket. ki vam jih je doslej Ze 
okuZil. Smiiy namred okuZi dvajset 
disket in se nato odkrfje. V vedini 
primerov je takrat Ze prepozno. 6e 


morda menite. da ;e za virus znadil- 
no samo to. se motile. Naladd sem 
izpuslil najbolj grozno stvar: The 
Smiiy Cancer Ima moZnost preo- 
brazbe. To pomeni, da medtem, ko 
se zapisuie. menja svojo kodo in 
tako naredi takdno all drugadno 
Skodo. To poudarjam zato, ker so 
zlobni uml.klsogauslvarjall, ustva- 
rlli Intellgenten virus, ki se bo tako 
izognll svojim monicem. 6e avior 
ubijsica virusov dobi eno v anaiizo 
eno razlidico, Smiiy pa se mad tern 
nekajkral spremenl. ga je skorai ne- 
mogode odkrltl. To je tudi razlog, 
zakaj ga v vseh obllkah ne unldl niti 
en ublialec virusov. Torei ne trdim 
brez razloga, da je la virus najnevar- 

Nekega dne |e k meni prISel prija- 
tel] zdlsketo. nskaterl jeslcerzblral 
PD programs. Povedal ml je. da se 
zadnje dase s to diskelo dogaja 
marsikaj dudnega. vender ne ve kaj. 
Preizkusil je bll ze Stevfine unideval- 
ce virusov (VirusX, KDV3, Sesk&De- 
slroy...). vender se ni zgodilo nid. 
Vsi so javijall. da je zagonski sektor 
v redu in da so datoteke prav tako 
dobre. Domneval sem, da je nekje 
naredll napako. Spel smo preizkusi- 
II vse unidevaloe virusov, tudi pove- 
zovalnih. Poskuslli smo z VSeanom. 
Nid. Vse je bilo videtl v najboliSem 
redu, vendar me je priiatelj vseeno 
prepridal, da prelzkusimo Se diske- 
to. VIoZill smo jo V diskelnik, resetl- 
rell rsdunalnik In na zaslonu se je 
kmalu pojavllo sporodilo Software 
Failure, kmalu pa Se Guru Meditati- 
on. Menu sem, da je kriv ukaz In ga 
V startni sekvenci zamenjal tako. da 
sem ns niegovo mesto postavll na- 
slednjega. Reset In Ze spet Islo. Saj 
ni bilo mogode, da bi bill unidsnr vsi 
ukazi, kajti virusa ni. sem mislil, ven- 
Oar nisem imel prav. Zviti Rak se je 
smehljsl ves das In se povezoval 
z vsakim ukazom v startupu. Ko se 
zgodi nekaj podobnegs. vas obldai- 
no zagrabi panika. Sil sem zelo ra- 
doveden, kaj se de doga;aio. Vzel 
sem formatirano disketo in ko je bil 
Smiiy V pomnlimku, prepisal na di- 
sketo nekaj ukazov iz Workbencha. 
ursdil startno sekvenco in znova re- 
setiral radunalnik. Diskela je bila 
vditana in vse je bilo v najlepdem 
redu. Da to dokaZem prljatelju, sem 
pognal ukaz List, ki razen seznama 
datotek pokaZe ta njihovo dolZino. 
Tedaj je sledllo presenedenie. Ukaz 
WaltClick, ki sicer ni dolg niti 100 
zlogov, je bll dolg priblIZno 4 K. To 
je bilo zanesljivo znamenje, da se je 
nanj nekaj ■prilepllo-. Vender, ze- 
ka| ni ‘gurujeve medltacije*? Kdaj 
se je virus povezal? Qs gre za virus, 
zakaj se obnaSa razlidno? Ko je pri- 
jatejj oddel. sem se posvetll preude- 

Virus-kameleon 

Lotevala se me je Ze rahia panika, 
ko sem naloZil program VirusMem- 
Klll avtorja C. Hamesa. Razlidica. ki 
)0 uporaljam, ima dtevilko 12 In je 
zelo korislna. Zaslon se je zsbilskal 
in pojavilo se )e besedilo •Warning 


- Something is resident KIckTagPtr 
= 7FE00. Something is Intercepting 
trackdisk calls to 7F128*. Zdaj so 
stvarl postale jasne. 6a nekaj pre- 
strezs pozive za disk in je spotoma 
rezldendno, mora bill virus. VMK 
Ima dobro lastnost, da prikaze del 
pomnllnika. Iz katerega se opravlja 
prestrezanje, na zaslon. Imel sem 
kaj videti. Besedilo sporodlla. ki 
semgaZeomenil in komentar avtor- 
ja. Izkljudll sem Fast RAM in pognal 
VMK. Nid. Torej se je Ze spremenil 
tako, da se je naselll v Fast RAM. 
Nadaijnja anallza je pokazsia ie na- 
slednje: da spremenite startup po- 
lem, ko je v Smiiy Ze v pomnilniku, 
ae ta preprosto naveZe na prvi ukaz 
In se spremeni tako. da lahko z VMK 
vidile, kateri ukaz je trenutno oble- 
gan. V besedilu, ki ga VMK pokaZe, 
boste videll tudi dtevilko, ki pove, 
katera kopija je to Kot sem Ze ome- 
nil. se virus po dvajsetem kopiranju 
razkrlje. ta prav. vidite besedilo. 
Stevec. izkijudlli bosle amigo In ga 
tako ubili, toda kaj z okuZenimI pro- 
grami? To, kar je doslej Smiiy nare- 
dil mojim datotekam Se ni bilo tako 
tragidno, saj se le Smiiy samo razm- 
noZeval. Toda, kdo ve kaj lanko ie 
nastane iz njegovih transformacl|! 

Torei, na voijo sem imel nekaj ek- 
sperlmentalnin okuZenin disket in 
das je Ze Oil, da se to uredl. VMK 
naide. de je kaj rezl- 
vam to sporodl. Zal kai 
veo 00 njaga ne morete pridakovati. 
Drugl unICavalcI so nemodnf. kar 
pomeni. da vam je ns voijo le prlmi- 
tivna variants rodnega ubljania te 
imaginarne golazni. <ie sts naili 
Smilyja, imate za njegovo pokonda- 
n|e na voijo nekaj moZnosti. Sislemi 
so V preoejinji meri poenostavijeni 


glavic. vendar je to ta trenutek edina 
moZnost. Qe imate kopije okuZenlh 
ukazov, je prva moZnost ta, da Izbri- 
iete okuZene In preko njlh kopirate 
nove. Druga moZnost je namenjena 
izkljudno dobrim poznavalcem 
strojnega jezika. Poiidite telo virusa 
in -NOR-ajte- dele programs, ki so 
z n]lm V zvezi. Tako virus ne bo ved 
aktiven. deprsv bo program Se ved- 
no daliii za 3916 zlogov. Tretji nadin 
morate uporabitl v obeh primerlh. 
To je listo, kar pri Smiiyju najbolj 
boll. Ns Olsketl. na kateri ga najdete, 
morate pognatl vsak program In na- 
to ie VMK. lie slednji odkrlje virus, 
se odiodite za eno izmed opisanih 
moZnosti, de ne, poZenite nasiednji 
program in tako naprej. 

To IS sicer videtl zelo prlmltlvno. 
vendar bo zaradi Smilyieve preo- 
brazbe teZko napisatl dobrega unl- 
devalca legs virusa. 6b nlmateVMK, 
lehko V nekem od monitorjev (npr. 
C monitor) poiidete sporodilo 
-HELLO HACKERS OUT THERE III 
A NEW FORCE WAS BORN: — CEN- 
TURIONS . iz izkuienj vam lahko 
povem, da boste za vsako diskelo 
porabill prlbliZno eno uro (odvisno 
od itevlla datotek na nje)). Nai po- 
vem ie eno podrobnost: v tujih he- 
kerskih skupinah se suilja, da sku- 
iajo CenturioncI kljubovatl emlgl- 
nem hardvsru In napisatl virus, ki se 
bo razilrjal ne glede na to. all je 
diskela zaidilsna aline. Oepravjeto 
teoretidno nemogode. bi po Smiiyju 


PRVAPOMOC. 


Chrono Quest 
2 (amiga) 


Tu je reiitev drugega dela erre 
najboijiih grafidnih pustolovidin 
doslej. Vai oil) je pnii iz preteklosU 
V zadetek tegs stoletja. 

- I. stoletie: pojdite desno (dalje; 
D), poberite sidro (an anchor) in ko- 
vance (some coins), D, pobente za- 
boj (a rose wood trunk), amforo (a 
vine jar) ter sol (some soil): 2X poi- 
dile levo (dalje: L). uporabite denar 
na ikoni za polovanie. 

- IV. stoletje: 0, vzemile silver 
ring ter vrh kopja (a spearhead). L, 
uporabite silver ring. 

- III. stoletje: 2X 0. vzemite Xljud 
iz vrat (a key), ter ga uporabite na 
kovadu in na ki|udavnici, D, uporab- 
l|ajte slavke: Hello, guardranol ... in 
I would to return . . .. L. vzemile kljud 
In nakovalo (an anvil), 2X L. upora- 


sword) in njegove ostankeja sword) 
in njegove ostanke (a coper sheet) 
ter jih uporabite. 

- XI. stoletje: uporabite med na 
kadi, poberite ostanke meda, upora- 
bite med na odsekani veji, vrh kop|a 
uporabite na palldlcl. uporabite tudi 
ostanke meda. 

- XIII. stoletje: vzemite podkev (a 
horseshoe). D. ujzorabite rokavice 
na muiketirju, posluiajte, nato pa 
uporabite stavke: A letter of. . My 
life belongs to.... It is not for me 


(amfora se mora napolnitil), D, 
rabite slavke: I'm the queen's. 
Diamond pendants for. . . Dajte 
recite: My lord. 


you 


to... Dobili boste diamante (10 pt 
dants) in bodalo (a dagger). 0. upo- 
rabite kljud ns kljudavnici. D. pobe- 
rite vazo In JO uporabite na ognju. 

D, uporabite stavke: Good day, my 
lady, I.... The duke has sent... I ha- 
ve ways of. .. Your fale. your . : 
vzemite ogrilco. D. dajte Oismante 
kraljici in odgovarjajte. Madam, it 
was.... That's your majesty de- 

uporaOite noZ. 

- II. stoletje: D. vzemite vrd (a 
pewter goblet) in ikoljko (a seas- 
hell) tako, da bodite ie ogrilco, 2X 
D. uporabite sidro na mail skali (a 
little rock). □. dajte kiklopu amloro 


' V. stoletje: 2X 0. vzemite liano 
(a liana), D. uporabite stavke: Abeu- 
atlful sorceress. .. . But first 
I must. . .: uporabite prstan iz XIII. 
stol. In reerte: Let's fast the.... Su- 
rely It Is a trap, but...: dobili boste 
Zeblje (some nails), 3X L. uporabite 
Zeblje. 

- VI. stoletje: 2X D, vzemite 
okostnjaku idit (a bronze shield). 0, 
smni dajte amforo s krvjo ter govo- 
rite: Do jour job and . . ., Charybirds. 
Dobili sle zlato palico (a gold scep- 
ter), 3X L, uporabite idit. 

- IX. stoletje: vzemite sveda in 
uporabite ogrilco. 

- VII. stoletje: D. uporabite svede 


na poaadki ter liano na jamboru 
(shipa mast). 4X 0. 2X L. vzemile 
uhane (ear rings). D. uporsbile 

- VIII. stolelje: 2X 0. uporabite 
mei na desnam biku ler vzemlle 
rog. L. uporabite me£ na skall In 
pobarlle oba dels. L. uporabite ko- 

- XII. sloletje: dajta kralju zlato 
pallco. 2X 0. dajle rog vojaku. kl 
vam da mae: 2X L. uporabite me£. 

Take ste pnsil v XX. stol. in kon- 
iall to Izvrstno pustoloviilno.To- 
Tomai PrImoIlS 

64220 £k^]a Loka 

The Killing Cloud: 

E - engines on/systam waiting 
laamo nazgradbi all tied). R. T- ra- 
dar. V. B - zmanjSevanje hitrosti In 
pospeievanie (labko peljete ludi 
vzuraino). SPACE - zmanjaevanje 

mode (mad mirovaniem se labko 
premikale gor-dol). S - slrena. 

C - cannon (top). M - 1 

D-bc 


le (najr 


prl prelelanju vzamits mreZo. 
simum 3). 6 - cloud on/ott, 7. 6. 
9 ' graphic detail 0 - contours on/ 
off. Ko ugasnele molorje. greste 
labko ven. L-izstop/v5lop(ne izslo- 
pite. £e himale reSilnega jopiCa). 
Naslednil ukazi valjaio. ko stezunaj: 
S - arrest. B. V - naprej/nazaj. 
D - bomba, G - vzemile bombo 
Combat Pilot: 

\eko£ asm sliial. da obslaja v te) 
odli£ni simulacljl hroiC prl zamenja- 
vl oroija. Ge bi s pritlskom na E av- 
tomatiino postavlli konliguraclio 
HDD-ja za napadanie ciljev na tleh 
In uporabili rakete maverick AGM- 
6SE ter se pozneie preusmerili na 
kakSno drugo oroZie. |ih ne bi mogli 
veS uporabili. Vender js dovoli. Se 
vrnete rakete AGM-65E in zaslona 
HOD-ja spramenite s tipkami F1 . F2. 
F3 In vse bo v rsdu (seveda morale 
5 seboj nositi Lantirn). 

Combat Pilot je znan po kratklh 
pristaialnin slezah. zaio vam pnpo- 
roSam. da ko se dolaknele tal (In ko 
labko premikats zaklopko za uslav- 
Ijanje). zmanjSale hitrost na mini- 
mum. drilte pritlsnieno tipko B za 
zavore in vl|ug8|te z letalom lavo- 
desno po pristaiaini slezi. da podalj- 
Sale pot zavorne zaklopke. saj tako 
pridobile Sas. Zdaj se odprsvite pro- 
ti nangarju 

Kingdoms of England: 

Med turnirjem s tipkami na miSki 
popjSSajts In poveCujte napetost 
loka. 5 SPACE pa sproZite puSSico. 

Wings: 

lia vam med letom zablokiraio br- 
zoatrsike. vztraino drzite strelianje. 
dokler ne zaSnejo spel delovall. 
North a South: 


sovraZnIkov top. Oslalo pi 


S lipko 3 avtomatICno konSate 
stopnjo. s tipko 4 pa preskoSite na 
too. stopnio. 

Igor Qregoran 

Tina Uisvlca 13 
51000 Reka 


Centurion - Defender 
of Rome (amiga) 

V igrl labko osvojite nekatere pro- 
vince brez bc-^- ' ’ 

kole lahko n< 
vincab; 


V spopad poslatl celo legljo. kliknite 

uravnatl zabtevnost Igre. 
kliknite na leto (na zaCetku |e tr — 
BC) In potem na Difficulty I' 
Zabtevnost |e labko: sutebj n 
|l. leglonar. senator all Imp 
moZna pa je tudi natanCnejSa nt 


Armenia - Diplomatic. 0 . 

Asia - Friendly. Friendly. Offer Alliance 
Cilicia - Friendly. Offer Allrance 
Dalmslia - Aggressive. Offer Alliance 
Hispania - Diplomatic. Agressive. Offer Alliance 
Macedonia - Diplomatic. Diplomatic. Offer Alliance 
Mesopotamia - Diplomatic. Diplomatic, Offer Alliance 
Sicilia - Diplomatic. Agressive. Offer Alliance 


sovrainikov, 
dogaia. Tedaj labko zaf 
V naSem Stetju v lelu 4/o (propaa 
rimskaga cesarstva) In 1992. v lem 
primeru igrale v prlbodnoall. Sam 
--- 1 pri$el do letr 


ni me dogaialo- 
daZele. preprosto IzkijuCIte raCu- 
nalnik. 


Ko vladar kake drZave sprejme za- 
vaznlStvo. mu redele. da bo njegova 
driava plaiavala nizek davek (low), 
pozneje ga labko tudI zvilale. Slcer 
pa morale imeti dovolj visok polo- 
Za). da se pogajate s posameznrm 
vladarjem, slopnja ranga pa je od- 
vlsna od njega: da se boste pogajali 
z Batonom Dalmatlnskim, morale 
prej zavzeti vaai eno provinco. za 
Fillpa Makedonskega mdrate bitl 
naimani geoeral, Darli Veliki Partij- 
ski pa se sploh rode pogajali, tudi 
da Bi VI zasedli vse deZele - ne pa 
Partije. Uspeb pogajani le odvisen 
tudi od lega. kako vas je sprejel 
..... pogajania niso 


MALI OGLASI 


IZdsm priroinik za program 
SUPER SAP od lirme ALGOR. 
Tel. (061) 341 332 


AMIGA 


ptooelam. Tsi. <M1)ZS3-ai3 

AMIGA 


NEC 


relTfilis: (Kl) 7K4I4 all |K1| 2«1-3SS 


DISKETE 


PO ZELO UQODNIH cansh profiaiam: 
prapridaFte. Sa smo najcenedl Ni v 


Data Disc 

+ Lemmings (amiga) 


HAVOC 


r zadeva strategijo 0:tke. |e naj- 
bolj okrepill desnl all levi bok 
(Strobg Right all Strong Left), nato 
IzOerlte Mass Troops In po£akajte 
ba nasprotnlkov rapad - raipogo- 
sleje se boste ubranlli. £e Zelite ka- 
ko enotc poslatl v napad. kliknite 
nanjo, nalo pa na Melee; £e ho£ele 


I IbHIDKXAO 

I imCADkl} 

4 RmaEW 

5 TDLCAHVFiU 
6. [kOHVniU 
7 LCAimUB 
a. avnutf 

9 (»HilUD(JAR 

10 iHFnflusow 

II LIMIlCALIH 

12. kUOLCILIMQ 

13. UOUWMM 

14 OlCIHVUaAS 

15 KXAWitP 

16 QLVUDUW 
17. (HHRTRBBL 

18 HRTaCeSE 

19 IFTaUDBR 

20 RTflXlEBK 


1. TfLCAHVraO 
I FLOmSBK 
aLCaWfGHM 


a LPVEHCGUa’ 

4 PUEOCKMMCH 

5 UEHUHWNCD 


1 ifocmoR 

2 mmmxx 
iKtimv 


a suaciiME a. olvueocxx) 


IthWDOHXS 
15 IPTEhCAOCO 
16. PVMQLECF 


5 (UKSTLieElf 
atlSTMGCEM 
7 IPVUfGOB) 
tSVlHOlEES 
aVUfSMIWiP 

10. DLOewroEO i 

11. NGCu/iacn 1 
laGLTTDmei i 
13 GOnnUEN I 
14. MEWKUfSKEP I 
IS MOdELSiMEO I 
It OMtiGKMMER I 
17. UUGGITiai 1 

ia. wsKHuuoai i 

19 JSELmPES 


1 GGHPraBFH 
a NPTGISITO - 
aiOTGLGCm 
4 ST6LaiiFE 
5. TGHKMVFfQ 

6 GLGlkWTGFG 

7 Nsawmifs 


20. OUFIKOUtOl 20. GIMTUMNOEE 20 RTIIOSKLEGG 


NAGRADNA IGKA 

ZABAVNE 

matematiiSne NALOGE 


eeSitve nalog e 
marCne Stevilke 

AH, TA OTROK! 


otrokoma postal 72 


. 1250* = 125’ i.. 

+ 1250’ = 4687S’. 

Sestkotnik in kvadrat 


Korstrukclja poteka takole: naj- 
prei prereZemo pravllni Zesikotnik 
na polovico (z vogala na vogal) In 
dobljeni polovici sestavimo tako. da 
dobimo paralelogram ABCD. Dalli- 
ed DC podaljZamo do loike E tako. 
da bo podaIjSek CE ravno enak wZI- 
nl CF. Nariiemo polkroZnico DHE 
s sredIZdem v G in nariZemo daijico 
CH pravokotno na daljico DE. Dalp- 
ca CH |e enaka dolZInl iskanega 
kvadrata. NariZImo odsek kroga 

V amah od H protl J s sredIZdem 

V C in polkrog DJC s sredIZdem v K. 
PoveZemo tedke C. J in D. NariZemo 
Ze todko U potem pa razreZemo pa- 
ralelogram in sestavimo kvadrat. 
kot narekujeio oznake. 



Zenoletno narodnino smo na- 
gradlli PrImoZa Mlakarja. 2elaz- 
nikarjeva 20, 61000 Ljubliana. ki 
nam la postal pravilne reZitva 
vseh Ztirih nalog. 


55 


Kako narediti 
mrezo novic? 



Mrezno okolje posiavite tako udinkoviio, da bo vsaka pisarna sredisce novic. 
Dovoliie, da vam predlagamo potrebe COMPAQ-ove produkie: mrezni server, 
samostojni PC, delovne postaje. Na vsakem koraku kvaliieu in kompatibilnost. 
Zacnite graditi COMPAQ SYSTEMPRO PC sisiemom z ncnadomestliivo 
zmogljivostio in nadaljno moznostjo razsiriiev. Izkorisiite te kvalitete v vsaki 
delovni postaji z osebninii racunalniki COMPAQ. Ti nudijo tradicionalno 
funkcionalno ftinkcionalnosi osebnih radunalnikov z dodamimi lastnosimi za 
uporabd v mreii: kompaktna oblika. ROM - rezidenini SETUP, modeli brez 
diska in celo diskeie, vednivojska za§cita 
prikljucevanja na mrezo. 

COMPAQ je V svetu preizkuSena izbira v mreznem 
okoliu. Koi pooblaSceni prodajaiec podjetja COMPAQ 
in distributer vodilnega proizvajalca opreme za mreze 
firme NOVELL smo vam vedno na voljo pri 
nacnovanju reSiiev in pri rekvanju vaJih problemov. 

camPAa 



CUKMO.DUKPfO Hrii,! 


Preprosio bolje deluje 

Tr^Ska 116 
61111 Ljubljana 

p.p. 88 

computers lel.: .061l 267 - 270 , 267-581 fax: 267-793 

ituake CIWOCoffMCoaipwcrCwpvMwo 



NAGRADE; 


Nagradna vprasanja: 


4J K»lfntillU7 


Nagradni kviz (odgovori): 

Veljajo iamo originaini kuponi! 


5) S ptogramtklm jezlkom LOGO 
mo napraio, U tt /I reia 


Nagralenci iz prelinie 
ilevilke: 

1. Liil Lunder, Finkovo 2, 61316 
Ortnek 

Nagrada: SottverskI paket Turbo 
C++ ATurbo Vision (darilo podjetja 
Marand Iz Ljubljana) 

2. Simon Slmdi, M. Pljade 30a. 
Ljubljana 

Nagrada: Knjiga do vrednosti 20 
USD (V SLT) V radunalnlikem oddel- 
ku knjigarne Mladinske knjiga na 
Slovenski ullci 27 v Ljubljanl. 

3. Zeljko Paify, Tomildeva 4, 662S0. 
Bre2lce 

Nagrada: Enoletna narodnina na 
Moj mikro. 










R AM-G d.o.o., Ljubljana 

SEDEi: 

Kumrovika7,Tel;34€-4g2 
PREDSTAVrrVENI CENTER: 
PodgozdomlO, 

Tel JFax: (061 )129-071 , 1 29-118 


RAM-G-B286-20/V42,8. 2.192 

FiAM-G-B386SX-25®428 .... 2.562 
RAM-G-03B6SX-33'2(42,8 .... 2.754 
RAM-G-B30$SX-33C/4/13O.. 3.538 

nAM-G-B3g6-33C/4l130 3.689 

RAM-CI-B386-40l4/13fl 3.758 

flAM-G-B486-33C/4/130 4.883 

RAM-G-B48B-50C/4/130 5.762 

NOTEBOOK386 - 25f2/60-„.. 4.809 
NOTEBOOK KOMPLET 6.409 


V9i raCunatnIki so z VOA giafiino karti- 
eo 256 Kb, 2 monoktomatskim zaslo- 
nom 14‘, AT BUS Kmiilnlkom z 1-0 kar- 
lico (2 * 1), fipkovnicoler lltnoBABT 
ohl5ie. 

Notebook komplel vsebuje: kovfek oca 

386SX-2S4'6b, bubble et' tiskalnlk 
STAR SJ-48. fak-moOent pocket. miSka. 
ZA veOje nakupe ter ZA NAOAU- 
NO PRODAJO NUOIMO DODATNI PO- 
PUST. 

RACUNALNISKO VODENJE KNJIGO- 
VODSTVA. 



I^RVI VELIKI INKJET 
^ RISALNIK 

KORAK PRED 
PERESNIM RISANJEM 



- INJEKT tehnologija zdnizujo v svoji paleli 256 bazv 

- izbirato lahko mod 15 debcliaami (ti (od 0,08 mm do 1,27 mm) 

- risalnik propozna vse formate od A4 do AO 

- komunikadjana razlidie raCunalnikejcmo2jiaptekoseiijskega RS-232ali 
hitrejSega Centronics vmesnika 

- eraulira HP-GL in HP-GU2 


61000 Ljnbljana, Medvedova 28, td.; 313-430, fai: 315-S28 

WovaJiET' 


VecjiOdCene. \ 



w- carinskem skladiiAi 

^ za samo USD 1148.- 

counetoFCO 
Cdouec.breiMWST 


trdi disk 44MB (moinosi dograditve) 


Vstop V najviSji kakovostni razred osebnih 
rafunalnikov je postal dosegljiv najliiiemu krogu 


vam jib ne nudi katerikoli proizvajaJec osebnih ra^naJ- 

osebne radinalnike Everex TEMPO, ki s svonmi last- 
nostmi zadovoljijo 
tudi naizahtevne^ 
uporatmike. 


Osebni tadinilniki TEMPO 

386SX/20& 386SX/16 
&3S6f2S 
486SX/20 


Fri vseh radmalnikih 
TEMPO 386 in 486 dobile; 
MS-DOS 5.0* 
Micnu»fl*Windows 
Microseft* Mouse 
18 Dicsecev ganneije 




Ekskluzivzii zastopnik za Everez « 

Triaika 132, 61000 Ljubljana 1 

1/274-361 int.: 715, 061/268-341, Fax: 061/274-568 


.POOBLASCENI DISTRIBUTER. 


58 Mojmik 


TEMPO 






IGRE 



.'lovi izdelek programerske niie Storm nas 
znova popelie v lisle dobre stare (ase, ko smo 
pred zssloni specirumov in commodor|ev cele 
dneve Zdell pred zaslpni In zagrizeno igrali Igre. 
kot so BMX Kids. Super Sprint eli Super Cars. 
Gre seveda za simulacijo avtomobllskih dirk, 
eno Izmed rrnoglh v zeOnjem Caau. 

Ne zadetku Izberete Stevllo Igralcev (pod Slo- 
veiko kontrolo so naiveC Irije vozniki - tako se 
lahko pomerite s prijatelji-enega pa vadno vodl 
rsSunalnlk. ki pa je zelo povpreOer. tako da ga 
bosle po neka) igrah zlahka premagali). Vsak 
igralec si mora izbrati videz svojega voznika 
- izbirate lanko med Stlrlinitirldesetimi oseba- 
mi; med dlrko je moO opaziti. da se po znadilno- 
stin In sposobnostih rahio razliku|e|o (agreslv- 
nost. spretnoet...|. Ko vpisete svoie zadetnice. 
dobite zatetnih sto tisod dolarjev. s kalerimi 
morale shajall do nasiednie tlnandns injekcije 
(viSIna vad^a bandnega raduna raste premo 
sorazmerno z vadimi uvrstitvami ns tekman). 

Pred vsako dlrko lahko v Irgovinl lzbol{date 
zmog[|ivosli vaSega avtomobila. Kupite lahko: 

- Turbo (30 000 $): med - 
bolje pospedevatl. aktivira se 
CO navzgor. 

- Brakes (30 000 S): zavore niao tako zelo 
korlstne. deprav vas vdasih lahko obvarujejo 
pred neprijetnimi trdenji 

- Tyres (40 OOO $): boljde gume so nadvse 

korlstne. omogodajo vam elegantneldo in hitrej- 
So voZnjo sk"- ' - — ' 


- Engine (SO OOO S): z zakupom dodatnlh 
konjskih modi, se viSa vaSa makeimalna hitrost. 
Velika zmogljlvosl motorja je skrajno nujna. saj 
si drugade nasprolniki na ravnih delih proge 
prldobljo nedosegljlvo prednost. 

V trgovini se lahko odiodite Se za eno opcijo: 
Computer's Choices, uporabite jo. de se sami ne 
morete odiodili za posamezne izboIjSave. Radu- 
nalnik izbira pametno in vardno. poleg lega so 
njegovi strokovni nasveti brezpladni. 

Ra sploSno veija pravllo: kolikor vlSjo stopnjo 
dodatkov imate, tollko bolje se bosle uvrstill. 
zalo nikar ne skoparite z denarjsm. Za prvo 



Crew (40 000 $): z nakupom i ... 

-pit slop- prihramte das. ker vam ved moZ vaS 
avto tudl hitreie spat usposobi za dlrko. 

- M.P.G. (SO 000 S): ta napravica zmanjSuje 
porabo goriva vaSega vozila. kar pomeni. da 
lahko med posamezrnmi postajanjl v vaSi ob- 
ceslnl popravljalnici opravlte ved poll. Qorivo 
samo. hvala bogu. ni problem, imate ga v ne- 
omejenl kolidini - teZava |e v tern, da ga vaSe 




Izbiramo opis meseca 

VeIja samo glasovan)e z glasovnico iz revije (ne f 
NajboIjSI opIs V rubrIM Igre v lej Slevilki Moiega r 


rligre, ki jih vzadnjemdasu nairaje igrale|za lestvico) 




> dobile 100.000. za drugo 90.000. za tretjo 
os.uuO. za detrto pa 80.000 S. 

Ko kupite vse. kar sle nameravali. si izberlle 
opcijo Start Nski Race, all pa prilisnite ESCAPE. 
Let's burn some rubber, vas pozdravi radunal- 
nik. in 2e se zna;d8le na dirkallSdu. Celotna 
proga je ne enem samem zaslonu. dogajanje 
opazujete s pol-plidje perspektive. 

1.2.3... VROOOOOM!!! 

Vse poteka zelo hilro. tako da morale bill 
popolnoma skoncentrtranl na dlrko. S prillskom 
na strelianje pospeSujete. s premikanjem palice 
V iBvo in desno se obradala. 

Na] vas nitl za trenutek ne premami prikupna 
pokrailna. saj bi bllo to lahko usodno. Nekje ob 
dirkallSdu se vedno nahaja visok semafor. ki 
vam kaZe trenutni vrstni red voznikov in Stevllo 
krogov. ki so jih Ze prevozili 


iku so pit stopi (barvne 
. . rvi svojega avtomobila) 

- sem morate zapeljatl po vsekih nekaj kroglh. 
da vas znova opremlio z gcrivom in na nitro 
odpravijo poSkodbe. £:im obseZnajSa je vaSa 
posadka. tern nilreje opravi svoja delo. £e hode- 
te pot nadaljevatl. preden je popravilo v 
kondano. prilisrite strelianje. Ko 
V svojem pit stopu, lahko trdile vanj in pn tern 
povozite nekaj mehanikov (za njimi ostanejo la 
paladinke) - s tern Po naslednjid za popravilo 
porabil ved dasa. Vdasih vas radunalnik z vzkli- 
kom: -Red, pill- obvesli. da nujno potr^ujete 
tehnidni pregled. Takrat ga le ubogajte. saj se 
vam lahko drugade zgodl. da morate cel krog 
prevozitl z mlnimaino hltrostjo in kaSljajodlm 

itorjem. 

^ rotniki povozljo vaSe moStvo, 

Dosie oirKo orez goriva verjetno izgublll. zato 
vedno Kupujte nekaj novih mehenlkov. 

Zaslon skoraj v celoti zasada dogajanje. v oz- 
kem spodnjem pasu lahko vidite stanje vs' — 
avtomobila. merilec hitrosti. kolidmo pi~~' 
ga goriva in zmogljlvosl vaSega turbo pospese- 
valca. 

Po vsski dirki se prIkaZejo zmagovalne stop- 
nidke. zmagovalec v objemu bujne lepotice po- 
nosno vzdlguje pokal. Vidite lahko tudi skupno 
razvrstitev po todkah. 

Ce sa na posamezni dirki uvrstite slabSa kot 
na drugo mesto. izgublte en kradit (imate th). 
Tako zadnele Iz isle pozicije. dobite Se 150.000 
doierjev bonusa. Ko porabite vse tri kredite. je 
za vas sezona kondana. 

Nekaj nasvetov: 

- kadarkoli se vam ponudi prIloZnosi za upo- 
rabo turbo pospeSevalca. to tudi storite. pa de- 
tudi bi to pomenilo. da bosle trdiii v avtomobil 

Se nekaj nasvetov. 

Nasprotnike prehltevajte tako. da jih dimbolj 
zrlnete s steze. Pazlie se luknjastega cesbSda. 
saj vas modno upodasni. Pazile na taktidni raz- 
pored uslavljanja vpitstupu (ne hodlletjanaprl- 
mar en sam krog prod koncemdirke. razendeto 
nl res nujno potrebno. Povozite dimvsd nasprol- 
nlkovih mehanikov. SkuSajte vedno vozio po 
sredini cesIlSda, saj je moZnost. da bi vas plod- 
nik upodasnii, tako najmanjSe. 

Po kondanf sezoni se glede na rezullat uvrsb- 
le na lapo izrlsano Isstvico. Menlo je povpredna 
hitrost na vseh enajslih progah. 

Indy Heat je simpatidna, nalezljiva igra. KI ml 
jB kljub ie velikokrat uporabljeni ideji dala kopi- 
CO uZItka. Gratika je solidna (okolloa na nakats- 
rih progah je narejena zelo domiseino). anima- 
clja gladka. zvok malce slabSi. Igra zaseda eno 
disketo in za igranje ne potrebuje razSIntvs na 
1 Mb. V paketu z originelom dobite Se Hat z na- 
vodlll in kupon za brezpladno demo disketo 
z najnovejSiml programi zaloimSke hiSe Storm. 


GREGOR STIGLIC 


ve sta vam bill vSed Moonbase in Sim City, 
vam bo zagotovo tudi Utopia PISe se leto 2090 
In pred vami se prikaZe pusta pianola neindetifi- 
clranega planela. na katerem je treba zgradltl 
mega mesto. TakSna |e v kratkem vsebma nove. 
zelo domiseine Qremlinove igre. 

Igra vam nudi 10 opcij. s katehml upravijate 
splanetl.-GRADNJA (nazemljevidu sooznade- 
nl: stanovanjska naselja. ORE - ruda. iz katere 
pridelujeie gorivoza tanke. gorivo. domet radar- 
ja. vaSI tanki. elektrarne In oroZje) 



- RUdEfUE STAVe Ite hotete alavbo poru- 
aittl do tal. kllknite dvskrat) 

- POSTAVUANJE IN ODSTRANJEVANJE 
oznaCb 

- VLAQANJE IN KUPOVANJE Z DENARJEM 
(denar lahko naloiile v vojaSke namene Military 
Grant all pa v korlal ljudstva - Civilian Grant. 
Poles tega lahko » lej opciji iaveste tudl o potra- 
bah koloni|e. davkih. ki jlh poSirate. Izkorllis- 
nost planeta. vilku v gospodarstvu in vaot 
narja. Vsak meaac lahko tudl trguiete. Ce kli 
te na daano roko, aa bodo prikazali artikli, Ki ao 
n^rodai. 

Trgjfete lako, da kliknete na alibico - Sale 
zdaj (mate na voijo SELL all BUY. 

- INFORMACUSKA SOBA (V aobi je Seat 
oseb. ki sozadoliene vsaka zaavoia podroijein 
od njlh doblla vaa potrebne Inlomiacije) 

- PODATKI 0 DELAVCIH (tukaj dobite vae 
inlormacije o proizvodnji, pa tudl o neproizvod- 

'spuona2a (iimvei vobumom plaiate, 
temved podatkov dobita). 

OpClji Sta ie PHEMOR In OPERAClJE Z Dl- 
SKOM. 

Ker brez dsnarja ne gre, vam na zaietku Igre 
•podarijo- SOO.OOO denarnih enot in zaCnate 
lahko graditi. Vat ko zgradita. z vatjiml leZava- 
mi sa aratujata. Poleg gradnje sa lahko tjdi 
voiakuiata z drugimi maali. Vate najuiinkovilei- 
ia oroZle ao lanki. 

Ko obviadala vaa opciie in menije. lahko zat- 
nelB z Igro. Postopoma zatnete graditi najnji- 
nejSe in majhne objekte In gradnjo stopnjjjta. 
Ko ukaiete zgraditi vetjo stavbo. na pritakjjte. 
da bo takoj zgraiena. 

Kot sem Ze omenil. sa pojavljajo tJdi proble- 
ml. Naipomambneiil sa prlkaZeio v levem delj 
zaalona. Kar vetkrat se vam bo zgodllo, da vam 
bo velik meteor unitll nasslje In povzrotil valiko 
tkode. Korlstna jeopdta Civilian Grant- lada) si 
znanstveniki lzmiali|o marsiksi. na primer salelil 
proti meleoriem. Izboljtane verzije oroZia in 
drugs super sateilte. 

Problem so saveda tudl sovraZniki. Zelo pa- 
metna obramba so oznatbe, na katera lahko 
potliele tanke. Oznatbe postavljaite predvsem 
na strateiko pomambna obmotja. Sovrainika 
Posts prepoznali po znaiilnem zvoku. Ko bo 
vaSe maato na dovoli visoki ravni, boste lahko 
zgradill tudl TANK TELEPORTER, ki vam bo 
pomagal pri prenosu tankov na bojitta. Ta poli- 
lja|te le v vetjih skupinah. 

Se nekai zelo koristnih nasvetov. Najprej zai- 
tltlte glavnl center (Command Center), najbolje 
z raketaml. Zgradita vet Oolnic, tako bo naraslo 
Stavllo prebivalcev. NajprimerneiSa gostota pre- 
bivalstva je 60-70. Davek dvignlle ns 20%. znl- 
Za]te ga le, ko se prebivaici zatneio prltoZsvatl. 
Pazite na nezaposlenost in predvsem na krtmi- 
nal. Ko opazits razvljanje kriminala, zgradite 
•Security HO>. Ko bodo z Zemlje zahtevali, da 
kaj kuplte all jim date, se ravnajte po vati tranut- 
nl denarni situaci)!. 

Ko bo preblvalstvo aO-odstotno zadovoljno. 
boate preieli prvo odlikovanje. za dodslnlh 10% 
pa drugo. To vam Ze pnnese status UTOPIA. 
Zadovoljstvo naraaie na ko doseZets 

tehnitni nivo 10. Zda| so preOivalci zares zado- 


voljnl, sretni in z veseljem opravijajo svoie delo 
Tudl is niste utoplst. boste Utopll goiovo 
namenill valiko tasa. 


Gobliiins 

■ arkadna puallovitina • smiga, ST • C. V. 
S.«10/» 


BOST7AWBRATmA 


V se se zatne s pogedlno na gradu. Vender pa 
dobro razpoloZenie pokvarl hudobni tarovnlk, 
kt z obredno lutko urotl kral/a. Boini kralj zbare 
okoll sabs trl najbolj zveste podloZnike. Naloga 
ta trojka je, kot sta verjetno Ze sami uganili, 
re§iti vladarja ziega uroka. Tako nam pradstavl- 
jo zaplet programerji manj znane Irancoske sof- 
tverske hite CVS. Igra ims nadpovpretno grati- 
ko in podpovpreten zvok, kar pa se IskaZe zs 
dobro komblnacijo zlasti pri daljZem igraniu. 

lieprav sem v uvodu napisal, da je to arkadna 
pustolovitina. je vseeno bol| puslolovStlna kot 
arkada. zato lahko vaSe reflekse kar lepo izklo- 
pite in dajte prednost moZgarom. Priporotam 
jo vsem, Ki jlm hllrosi nl vsa In preprltan sem. da 
se je ne baste navelitall dokler je na boste 
kontali. 

Nailn Igranja je enoslaven. MiSko vodits th 
Ilka (gobllne). ki moraio na vsaki stopnji izpolniti 
dolotano naloga. Vsak od njih ima dolotene 



sposobnosti in znanja. Prvi lahko pobira pred- 
meteiniin uporablja, drug!, naoko malcestarei- 
Sl. oOvlada zatetni tetaj tarovnittva, lret|i pa |e 
boksar In zna poleg boksanja tudi odiltno ple- 
zatl po vrveh. Katerl Ilk boste vodlll, dolotite 
tako, da kliknete nanj ah pa na Ikono v obllki 
kristalne krogis z glavo goblina, ki ga trenutno 
vodite V nisj. Vellkost stopnie |e omeiena na 
vellkost zaslona in dokler ne izpolnile celolne 
naloga na stopnji, ne morale napredovati na 
nasladnjo. Tak natin igrania le laZji In vam ohra- 
nja Zivce. Kar pomisllta. kako bl sa potutill, te bi 
vam ratunalnlk na 134. stopnii sporotil. da je 
igre konec, ker na 22. stopnii niste uganili svete 
in s tern prepretlli poZara, Takih in podobnlh 
sporotil na zaslonu torej ne bo. dobita pa kodo 
na vsaki uspeSno opravijeni stopnji. 

Ko hotete nasladnjit nadalievall igro. samo 
stisnits oba gumba na mitki ter oKvIrtek z napi- 
som •load*, nakar vam preostanesamo, da pre- 
ko tipkovnica (francoska razporeditev tipk) pra- 
vilno vpitele tifro. 

Za vse liste, ki ne vedo. kako bl zatsll igratl. 
bom razloZil, kako reSIti pniih pet stopani. Drugl 
pa, ki bl se do reSitev radi prikopali saml. na| tu 
prenehaio z branjem. 

1. stopnja: Boksnite v obok, tako da pade na 
lla rog. To storite tako. da kliknete z levim gum- 
bom mISke na gobllna-boksarja, nato kliknete 
z desnim, da spremenite kazalec iz puttice 
V peat In te enkrat z levim gumbom na steber 
kamnitega oboka. Goblin bo nato sam odSel do 
stebra in boksnil vanj. Padal bo rog, ki ga mora- 
te pobrati z goblinom-pobiralcem. Spremenite 
kazalec v roko in kllknits z njlm ns rog. Nato 
zatrobite vanj (s pestjo kllknite na goblina-pobi- 

Z drevesa bo padia ve|3. kl jo z gobllnom- 


tarovnlkom zatarate v 
2. slopnja: S tarovnikom zi 

' n pa ju z boksarjem H 



4 . stopnja: Zataraj p 
mi na omarici zgornji lontek ter ga uporabi na 
drugl mesojedki (klikni s pestjo na rasdirtol 
Potem splezai z boksariem po prvi mesojedki na 
mizo In boksni knjigo z nje. tako da bo lahko po 
njej splezai na mizo tudl pobiralec In dal hudob- 
nemu tarovniku diamanl. Hudobec obljubi. da 
bo prekinil urok. te mu goblini prinesejo tn 
alvarl (grbsvtevo gobo. pajkov napitek in pleta- 
sto rastllno). 

5. stopnja: S tarovnikom zatarajte kljuko. ki 
tirli iz zemlje v spodnjem desnem kotu. tik pred 
Grbavcem. Z boksarjem splezajle po kljuki na 
kipovo roko. pobiralca pa postavite totno pod 
kipovo glavo. S tarovnikom zatarajte znak na 
krsti, potem pa ga niiro postavite zraven pobi- 

Z boksarjem udarlte kip v oko. nakar bo ta 
sprozil jezik in z njim dvignll drugs dvs tlana 
odprave na varno, kajti iz krste prlhaja okost- 
njak. 

Ta tako prestrati grbavca. da izpusli gobo In 
pobegns. Ko se okostnjak umakne. te enkrat 
udarite kip v oko in poberite gobo. 

Nadaljevanje reiitve bom opisal v eni prlhod- 
njih Stevilk v rubriki Pnra pomot. 


Windows 

Entertciinment Package 

• kompllacila miselnlh in logitnih iger • PC 
e Micfosott ■ 9/9 


SANJINFRliAN 


dveh letih. kollkor obstajajo Windows 3.0, je 
Mlcrosottu uspelo prodati vet kot itiri milljone 
njegovih kopij: lako se je izpolmls napoved Bills 
Gatesa, da bodo Windows •operacijski sistem 
davetdesetih let*. Zdaj imajo vedno tirSi krog 
uporabniKov in zapitemo lahko. da praktitno ni 
programs, kl ne bi imela razlitic. prilagojenih za 

Edina vrsta ratunalniSkih programov. ne pa 
tudi manj pomembna vrsta, ki ni naSla svojega 
mesta pod okni, so bile Igre. Res je Windows 3.0 
Microsoft prlloZII tudl dve igri - dolgotssni Re- 
verse in nekaj boIjSI Solitare, tj. paejansa. ven- 
dar so se obeh uporabniki hitro navelitali. torej 
je napotll das, da bi kaj storili tudi na tern 
podrotju. Zato so se fantje iz Microsofta odlofi- 
li. da bodo svoje znanje. pridobijeno pn pisanju 
z bsssdnimi procesorjl, pri operativnih slstemih 
in prevajalnikih. izkoristlli za kaj bolj ustvarjal- 
nega, pa so se lotili pisanja iger. Tako je nastal 
Windows Entertainment Package oziroma kom- 
pilecijs sedmih Iger, namenjena za delo pod 
WIndowsi 3.XX. 

Entertainment Packeage se da ie najlaije prl- 
merjati s tistim. kar so nam v obdobju spectru- 
ma in commodora prodajali plrati in se je ime- 
novalo -komplel iger-. V nasprolju s temi kom- 
pletl k sreti Microsoftovega Enteftalnment Psc- 
kagea ne doblmo v razparani kuverti. pat pa 
v lepo oblikovani tkatli. v katerl je poleg disket 
3.S' all S.2S- te obtirno navodilo. 

Na disketah boste poleg iger natll te inslala- 
cijsKi program, ki. potem ko skopirs vse datota- 
ke V Zeleni imenik, oblikujB te nekaj pisanih 
Ikon V bolj prepoznavnem slogu Windows. 

Z dvojnim klikom na Zeleno ikono, se odpre 
okno, V katerem se ta dogaja Kot pri vseh apli- t 

Mojmikro 61 


IGRE 


kacljah Windows, lahko tudi tukai odpirate 
okna, jlh prestavijate Inspremlniate njlhovo veli- 
kost. Tako lahko derlmo Igrate Tatris. medtem 
ko vam Corel Draw tiska va$o najnovajSo stva- 

Od vseh uporabnikov bodo najsreenejSI Ijubl- 
tel|l pasianse, aaj so jim zdaj poleg Solllare na 
volio ie dva Ign tega tipa. Priviadre so, ker so 
sposobna -okuiltl' Igralca, pa lodl zaradi Izjem- 
no lepa graflke, kl bo prl^la zlasti do izraza pri 
barvnih sistemlh VGA, Prva Iz te skjpine igar ja 
CRUEL. Na zaiatku Igra so karte na zaslonj 
razdeljBne v tri vrsta. V zgornp so Stiria asl, 
vspodnilh dveh pa so razvrSdene ostala ksne na 
Ovanaist poll s po Stlrlml karlaml v vsaki vrstl. 
Cil| Igra ja premestitl vsa karla Iz spoOniln vrst 

V zgornjo. Karte zlagamo tako, da pride vedia na 
manjio. Med seboj lahko premeSate tudi karte Iz 
spodnjin vrst, vender v obrnienem vrstnem re- 
du. t|, manjSa karts na veClo. Ko ss znajdele 

V brezizhodnem poloiaiu, se bodo - po pritlsku 
na Deal - karte premedala. vender ostais na- 


ru navkijub Cruel nl 


nalookruten In ja 


Druga kartaika Igra je GOLF: edino, kar spo- 
mlnja na pravl goll. je zelena povrjma. na katen 
poteka Igra. Na vrhu zaslona le sedem kupdkov 
kart, kl jih morate preslavltl na spoOnp kup tako, 
da prvo karto z anaga od zgornjih kuptkov 
daste ne zadnjo karto spoOnjega kuodka. Pogoi 
le, da ja ta karla za eno vedja all maniSa od tiste, 
na katero jo polagate. Vendar ima to pravllo dve 
IziemI: na asa lahko daste samo dvo|ko. ne 
kralja pa ne sme prltl nobena karta. Ko se vam 
zatakne, si lahko pomagate z eno od tE kart 

V igri, klsonadnu zaslona. lgrasekonda,kovse 
karte Iz zgornjih sedmih kupckov prestavrte na 
spodnii kupdek all ko se Igra Izdrpa, Zanimivo 
je. da lahko izblrate dvanajst razlldnih hrbtnih 
stranl kart, od katerih Imajo nekatere animirane 

PEGGED je logidna Igra. kldatira Iz t9. stolet- 
ja. Legenda pravl, da so si |o izmisllll zapornikl 

V Bastlljl. da bl si skraj&all svoie letnlSke dni. 
HItro je postala prll|ubljena ne samo znotrai 
zloglasnih jetniikih zidov, pad pa tudi po Evropl. 
Igralo se je s kllnl (peg = kiln) na leseni ploSdI. 
ZOaj so les zamenjali radunalniki, tako da tudi vl 
lahko uilvate v tej Izzivalnl Ign. Vads naloga je. 
da premeSate kllne po ploSdl tako, da z enim 
kllnom preskodite dez sosednjega. Kiln, dez ka- 
terega preskodite, tedaj izgine. Cilj Igre je. da na 
ploidi ostane en sam kiln. Na voijo Imate ved 
zahtevnostnlh stopenj; da bl redlll najteZjo stop- 
njo, morate nekaj let prebitl v zaporu. da bl 

V miru razmidijali o moZnih reditvah. 

Tu je tudi TIC-TACTICS oziroma tic-tac-toe. kl 
ga prI nas bolj poznamo kot krIZce' In kroZca. 
Poleg klasidne plodde 3 x 3 ao na voijo da tridl- 
menzionalne plodde, vellka 3x3x3 In 4x4x4. 
Slednja je izradno zaplatana za Igranje, ker ob- 
staja calo 70 dobltnlh llnlj. Igra premore razlldne 
teZavnostne stopnje, vendar je z malo truda 
zlahka mopode premaqatl radunalnik. 

TAIPEI le radunalnlSka predelava davne kltai- 
ske Igre Mah-Jongg. kl jo ze poznamo v varziji 
DOS. Verziia z Windows je zaradi padaiodlh 
menijev In uporabe mISke precej laZja, bolida je 
tudi grafika. Na zadetku Igre zlagamo na kup 
dolodano dlevllo ploddic. Z njega lahko vzamete 
samo dve enaki ploSdIcl. Ko vzamete vse ploddi- 
ce, je igra kondana. 6eprav se zdl na prvi pogled 
vse preprosto. vada naloga nl nitl malo lahka, 
reiltev leZjlh stopenj pa spomlnia na plsanje 
pustolovddine z llkl Iz teletonskega Imenika. 
Vendar vam pomaga opcija Hint, kl vam bo, de 
to Zelite, pokazala moZno potezo. Kljub zahtev- 
nostl je Taipei - po mojem mnenju - najbolida 
Igra V MIcrosottovem Entertainment Packageu. 
Potem ko boste obviadall pravlla in se vZivlte, 
boste Imell dosti zadovoijstva In se zabavali 

MINESWEEPER je Se ena logidna Igra. Ooga- 
la se na mlnskem polju, katerega razseinosi 
dolodate saml. Cilj ie v dim kraiSem desu odkriti 


62 Moj mikro 


vse mine, kl so nastavljena po polju. Ko kllknete 
na kvadratek, se IzpISe Stevilo, kl pove. kollKo je 
min na sosednjin poljih. Qlede na to dolodite, all 
je pod kakSnim kvadratkom mlna all ne. igra se 
konda, ko odkrijete vse mine ali ko naletite na 
kakSno. 

Zadnja igra je TETRIS. Zanjo ate Ze vsl sllSall, 
de pa niste. ste bill za luno vsaj zadnjega pof 
desetletja. Verziia Windows se od klasidnega 
tetrisa razllkuie po moZnostI hkratnega igranja 
dveh Igralcev. Posebno uZivate, ko vkljudlle 
opcijo Penalize. Tedaj dobi Igralec za vsako 
IzpuSdeno vrsto drugega igralca kazensko vrsto 
In narobe. Doslej je vendarle najboIjSaTetrisova 
verzija Klotz, kl je tudi v verziji Windows. 

V Windows Entertainment Packageu je Se 
jirogram IO0AIILD. kl predstavlja razlldne gradd-' 
ne udlnke, denimo pot skozt vesolje. Ilghtshow, 
ognjemet Ipd. 

Cie povzamemo. je Microsoft naredil dobro 
potezo, ko le Izdal ta paket, ki ga je na kratko 
iziodll Iz -resnega' softvera Ce boste Imell sre- 
do, boste paket doblll tudi pn najbllZjem Mlcro- 
softovem zastopniku. £e med Igranjem naletite 
na IsZave. poklldlte 051/619-965 (Sanjin). 


deprav nl Imelo to podetje nobenega smisla. 
Ampak Ijudje so se vedinomasmejali In prikima- 
vali, saj so bill bogovi males vedji. Kljub vsemu 
temu pa so se bogovi podasi navslidali svojih 
stvariiev - ljudi In so jih obiskovali vedno redke- 
je. Po vlklnSkl legnedi so prihajala lata Ragnaro- 
ka. Neke nodi so bill bogovi pod vplivom uroka. 
kl ga je povzrodil Lokl. zli bog, kl je menll. da so 
prihajaiode bitke prevec v prid bogovom Ko so 
bill bogovi pod njegovim urokom. se je Lokl 
priplazil V Valhallo, da bi ukradel bogovom nji- 
hovo glavno oroZje. Cez nekaj trenutkov je za- 
pustil Valhallo nosad CWinov med, Frayevo kop- 
je In Thorsovo kladivo. Ko so se bogovi zbudili 
so bill zelo prelreseni zaradi kraje. Vedell so, da 
je bll Loki tisti, Ki je ukradel oroZje In ga postal 
na Zemljo. Med leti Ragnaroka bogovi ne bi 
mogli hoditl po Zsmiji, razen de bi postsli smrt- 
niki in se odrekli svojih modi Bogovi so bill 
obupani. vse dokler se Frey ni poslavll po robu 
in predstavil bogovom svoj nadrt. ki bi povrnil 


njihova oroZja in jlh pominl. Odin je bll zadovo- 
Ijen. Thor se je takoj lolil izveobe nadfla. Potoval 
je do roba Valhatle m dvignil velik vihar. Na 
Zemljl. v naki vlklnSkl vasici. v eevernem delu 
NorveSke. je mlada sluZkinja Ingrid rodila sina 
z tmenom Heimdall . . 

Kot verjetno domnevate. ste v viogi Helmdal- 
la, Vikinga. kl so ga bogovi posleli na la svet. da 
bl naiel njIhova orozja in jih varnd vrnil njihovim 
gospodarjem. Pn tei teZavni nalogi vam bo po- 
magalo pet pajdaSev. kl si jih boste pred zadet- 
kom igre premlSIjeno Izbrali. saj bo predvsem 
od njlhove sposobnosti odvisno kolikSen del 
igre boste opravili. Ce boste hoteli, boste sode- 
lovall tudi V Ireh zanimivih in sila dobro izdela- 
nlh Igrah. pri katerih si boste (seveda de boste 
uspeSnl) izboIjSali nekatere Heimdallove (Ze ta- 
ko dobre) sposobnosti. 

Pred vaSimi odmi se Do prikazala lepo izdela- 
na karta s Irinajsliml otoki, ki jih boste morall 
obiskati vsaj enkrat, vdasih pa tudi vadkrat. Na 
desni strani karte ste vam na voIjo dve opcijl: 

LADJA: Z njo boste oOplull na enaga olokov. 
seveda 66 bo ta dostopen ze vaSo ladjo in de bo 
pot do njega dovolj varna (nekaj je odvisno tudi 
od sposobnosti vaSs ekipe). 

&ELADA: Ta ikona vas bo popeljala v lepo 
Izdelan menl. Vedina opeij vam Do znana Ze na 
prvi pogled. zalo vam jin ne bom opisoval. pove- 
dal pa bom le to. da vedinoma najprei izberete 
doloien predmet In Sale nato opeijo, Kl jo imale 
V misllh. In da z opeIjo DISTRIBUTE date pred- 
met osebi Iz vaSe druSdlne. Zraven slidice vsake 
osebe je tudi opdia ITEMS (vkljudlte jo s priti- 
skom na levi gumb miSke, izkljudile pa s priti- 
sKom na desnags) s katero dolodite. katere tn 
osebe. Iz vaSa druSdlne bodo obiskale doloden 
otoK. Ce te opeijB ne boste uporabill. bodo obi- 
skale otok osebe iz prve vrste 

Ko pridete na otok, boats gledali svojega |U- 
naka iz 30-izomelrldne perspektive, kar spoml- 
nja na Cadaver. S pritiskom na Ft. F2 In F3 
dolodate. katen od treh junakov iz druSdine bo 
vodll ekspedicijo. To le zelo pomembno. kajti 
kadar nalelila na past, bo posledice prenaSal 
prvi S pritiskom na desni gumb mISke boste 
prISII V mem. ki sem ga ze opisal. In Se nekaj 
nasvetov. V bitki uporabljate miSko. saj boste 
veliko hllrejSI m boste laZe premagali na^rotni- 
ka, ki ni nid kaj prizanesljiv. Zaradi prevehkega 
Stevila predmatov. Ki jin lahko poberete, vseh 
predmetov ne boste mogli nositl, zato vam pri- 
porodam. da noslte le tlsle, ki se vam zdijo zelo 
pomembni. Lisline (SCROLL) preglejte. (de ima 
ta oseba dovolj sposobnoatlj in dobili boste 
uroke, ki vam bodo vso stvsr olajSale. 

Igra se konda sele. ko bodo vsi diani odprave, 
ki so na otoku, Sli rakom ZivZgat. ali pa. Ko bodo 
vsi trije deli boZjega oroZje v vaSIh rokah. 

deprav Ideja m nitl tako dobra, pa je zato 
Izvedba na visoki ravni. Naprej Igro odknvajte 
sami. Informaclje na teleton: (062) S13-S9S. 


The Godfather 

«arkadna pustc 
«U.S.Cold610 


(*• 

Wepravje filmska Izvedba Botralnlogija, sose 
programerjl odiodlli, da vse trI dele zdruZijo 


Ireh d 


i, ki prikazujejo druZino Cor- 


Igra je neverjetno podrobno izdelana; preden 
so JO naredili so oOlskali vsa masts, kjer so 
Botra snemali. da bl blla Igra dim bolj zvesi 
posnelek (tako poroda nek luj radunalniiki da- 
sop Is)! 

Razen legs je Igra narejena v 32-barvnem 
nadlnu. gralika je prepolna dobro izdelanih po- 



SILVO ZEMLJIC 


Heimdall 

• igranje tanlazijskih viog • atniga • Core 
Deslgns9/10 



Igro seslavija §est stopeni, kl so na iestih 
disKelah. Dobra novica za tisle brez razSiritve je, 
da bodo igro vseero labko igrali. vendar ne 
boOo prav navduSeni. ker nl H omenjenin da- 
tajlov. 

V igri sta dva sloga igranja, eden je nadin 
OPERATION WOLF, pri lem cil;ale in zadevale 
nssprolnlke, ko padajo, se sliSIjo odllCni zvoki. 
Dnjgl nailn |e znsna sirelska Igra, ki se pomika 
z vsab stram. nsjboIjSe pa je. da jo spramljajo 
odlidno animirane scene. 

V igri je uporabljen najnovejdi -nalagalnik-, ki 
ga poznamo ie iz igre Final Fight. Ta omogoda 
zalo poenostavlieno. hitrejSe nalaganja nasprot- 
nlkov. ne da bi igra zastala all se zaustavila vsak 
trenutek (podobno kot v Golden Axe). 

Ni kaj, U. S. GOLD se je kar potrjdil! 


Harlequin 

• ploAdadna Igra • 
eOreinllnayiO 


ANDRE) BOHfflC 


P re|Sne leto nam je posireglo s kopico odiii- 
nih ploSdadnih iger, ki so jo vse po vrstl odnesle 
1 veliko pohvalami. Zato ni bilo razloge. da jih 
ne bi bllo tudi letos. Gremlin se je prvi poluhnll 
in po prelzkuSerem receptu skuhai Harlequin. 
Njegova najnoveiSa stvanlev v mnogoeem mod- 
no spominiB na Robocoda (James Pond 2). ra- 
zhajata se le v todkl Igralnosl. V Harlequinu ni 
dolodasnega trenutka. Od zadelka do konca ste 
obdani s Stevilrlmi nadlogami. kl vam ne pustljo 
dihatl. To pa ie ne pomenl, da imemo opravka 
z razbijaiko igro v stilu Switchblade II. Harlequ- 
in Ima veliko ved skupnega z arkadnlmi puslo- 
lovidinami tipa First Samurai, z mnogo oganka- 
mi, ki jih je treba reiiti, de hodeta vidali nasted- 
n|o stopnjo. Zdruiuje neverieten spoj vseh prvin 
ploidadnih iger, ki obljubljajo ure in ure zabave 
za vailm radunalnikom. Igri so nadeli posreden 
vzdevak -PROBABLY THE STRANGEST GAME 
EVER-, ki paseje ne bo pravdolgoobdrtal.saj 
bo njen morebitnl uspeh pomenll nov piaz po- 
dobnih Iger. Za razvoj novih Ida) to ni kai pnda 
dobra novica. toda Ooklar se bo tehnidna raven 
izboljlevala. se za prlhodnost ni bati. Po drug! 
strani pa je tudi razumljivo, da velike angleike 
druibe nodejo tvegati z revolocionarnimi ideja- 
mi: to raje prepustlio nadobudnim programer- 
jem iz drugih driav jrojaki, kaj Se dakatel). Ker 
neverni Tomail pravijo, da take vrste iger nlma- 
jo vsebine, nai jih takoj zdaj poatavim na lad 
z uvodno zgodbo. 

V dainjem pozabljenem kot domiSiije obstaia 
svel fantaziie. To ;e Chimerica, diva zmes har- 
monije sanj in spominov. ustvarjena le za razl- 
skovania in uZItek. Dolga leta le uspevala, pre- 
pojena z naivedjo energijo vsega - nedoldno 
radovednostjo otroKa. Hadequin je bll njen Ijub- 
Ijendak in na niegovi poll ni bilo ovir. vsa vrata 
so ga dakala na sledai odprta. Toda vsi oiroci 




hu je prekriiazdai samoian In pust svet Chlmerl- 
ce. Potem pa se je nekega dne na obzorju poja- 
vilaznana postava. Harlequin seje vmil, starejSi 
za nekai izkuSenj in srh spoznania ga je sprele- 
tel. ko so njegove odi uzrle nepremidne kazalce 
na cnimericinem stolpu. Stekel je k zapahnie- 
nlm vratom. na kalerih je visel napis: -Zaprto 
- zaradi sirtega area-. Tedaj je spoznal, da 
mors pomagati start prljatelici. Ni se zavedal 
tveganja In nevarnostl, ki jo taka odioditav prl- 
naia. toda nekaj je moral storitl. S stisnieneml 
— — i-i pustolovSdino, 


je podal V nevam 
1 popravi Chimericir 


SkotskI avtorji (The Warp Factory) pri ustvar- 
lanju igre nlso Skrtarill z domiSItjo. V eni sapi 
lahko prehodite pekel In nebesa, se spotoma 
osvedite v jogurtu, prisluhnete tISInl pokopaliS- 
da. pokukate v cirkus, pretaknete Elnslalnovo 
grobnico. razgibate kosti v mudllnici In zaigrate 
na klavir v svelu glasbe. Vse okoli vas je tako 
PROSTANO in VELIKO. vi pa tako majhni in 
nebogljeni. 

Harlequin le usmiljeni tip. V pisanem pajacu 
vzbuia posman, sicer pa traier ubiia s srei Po 
Sirnlh pokraiman domlillfs se preblia z raznimi 
pomagali. Z dednikom ubla2u|e padee z visokih 
ploSdadl. Skakad Jojo mu pomaga pri dosega- 
n|u vedjih hitrosti In zadasne neranlilvosti. pod 
vodo pa putuie kot riba. Ognjane puSdIce ga 
varujejo pred sovradniki, ki jih Se hilreje uniduje. 
do dobi V roke krvavo rd^ area. Ker se mu 
vedno mudi, so mu hamburgerji edini nadin 
prehrane. Posebej rad se zabava z drsanjem po 
zaledanelih ploSdadIh. nekollko bol| ga je strah 
guganja na vrveh, v vsakem trenutku pa je za 
vodnjo po Stevilnih zradnih lirnicah. 

Igre nl mogode kordatl s tremi danimi ilvlje- 
n|i, a poka za neStelo dlvljenj vam praktldro nl 
treba iskali. Od vas samih je odvisno. koliko 
nagradnih predmelov (vedina se jih skriva za 
svetlikajodimi vpraSaji). Kl prinaSajo reinkarna- 
cijo. boste pobrali preden bo Harlequin izgubll 


nje Igre le Se vraSanje dasa. V bistvu je treba le 
ugotovltl, katero stikalo odptra katera vrata Za 
kratek primer samo opts prve slopnje (ki, mimo- 
grede. neverjetno spomija na Nebulus). Povzp- 
nite se do vrha urinega stolpa in pramaknite 
stikafo na vrhu. kl odpira pot v Skripdevje. Tam 
po Istem postopku razbremenite vsa stikala. Vr- 
nite na vrh In... aha, ura ietlktakal Skodite na 
kazalec In s Slevilke 11 uiemlte papirnatega 
zmaja, Ki vas bo preko bonus stopnje prenesel 
na drug! svet. Eno stopnjo smo de, le ie 22 jih 


O tehidnl plat! igre nimam pripomb. Edina 
zamera gre mogode malce prsobsedni nalogt za 
enega samega Igralca. Opclja Save Game sicer 
ubiadi zadevo, tods vdasih vam bo ob naplsu 
Game Over vendarle preklpelo. Grafika navdihu- 
je okolje in njegovo atmoslero in uporaba barv 
je zares pazijivo izbrana. Seveda tudi najlepia 
grafika na svetu ne pomenl kaj prida brez dobre 
snimaelje. No, tudi te Ima Harlequin veliko na 
zalogl. Premikanje glavnega like je brezhibno. 
Vsak premik igralne palice se takoj zrcali na 
zaslonu, zato boste sami krivi, da boste zaradi 
ene same zgreSena ploidadi porablli novlh pet 
mlnut za ponoven vzpor. 

Doslej vse lepo in prav. toda ko je treba igri 
dati oceno, najved itejejo majhne podrobnosti. 
Teh pa ima Harlequin kolikor npdate. Naj vam 
jih naitejem le nekaj: junak se potedjih akroba- 
cljsh upehan ustavl in ravno toliko. da mu sree 
ne skodi iz prsi. V svelu glasbe vsak skok na 
note IzvabI drugaden zvok. SKorai v vseh pokra- 
jinah se Fioiavijajo reklame za naslednjs sveto- 
ve. odvisno za koliko so ti oddaljenl od njih. 
Dovolj? Dovolj! 

Bo Harlequinu uspelo zdramitr tudi zatedene 
modgane odraslih in jih spomiti. da na svelu ie 
vedno obstajajo otroika sanje? te de drugega, 
pa jih bo vsaj preprIdaJ, da bodo dali svojim 
otrokom denar za igro. ZgraOite lorej vse dlske- 
le s ploidadnimi igraml In jih vrdite v smeti ali ' 
bolje. formatirajle jIh zr ■■■ ' 


Space Ace II: Borf s 
Revenge 

> arkadna Igra « amiga • flaadySoft • g/9 
SERGEI HVALA 


Valiko vode je preteklo od dasov. ko so bill 
prostori z Igralnlml avtomati premajhni za vse 
ljudstvo, ki se je gnello vanje, da bi odigrall 
partijo Dragon' s Lalra. Igre na laserskem disku 
so bile megabit sezone 1986: tedko je bilo prill 
de do okenca, namenjenega prodaji detonov, 
kjer so blagajnidarke vsakih deset minut dodive- 
le stres ali dva. kaj isle do samega avtomata. Iz 
lokalovso V hipu izginlll tipi v usnjenlh jopldin in 
pocanl cigarami med zobml, Ki so Ijudem na 
glavah ob nsjmanjiem povodu razbijall vrdke za 
pivoln kot za Slava lomili blljardne palice (najra- 
je V blidini podasnlh todajev); zamenjala jih je 
mularija, ki je bila, de je Izgubila svoj z muko 
prlborjeni delon, ie veliko bolj razdradlilva In 
nevarna. Fuj Space invaders, fuj Phoenix. Pac 
- Man, Double Dragon. Wonderboy, Star Wars, 
Enduro Racer In Operation Wolf - vsi jurii ne 
Zmajev BrIogI Kaj je imela la Igra takega v sabi. 
da ja svojim ustvarjalcem prinesla milijonske 
dobidke? Graltka je pomenlla prelomnico, kot 
danes Segin 30 sislem Time Traveller - nekai 
novega, svedega, kar je treba takoj prelzkusitl. 
pa naj stane. kar hods. Digllaliziranaga zvoka so 
na CD - ROM spravili toliko. da se je aparat kar 
naprej dn In drdal ponorela igralce v spoilljivi 
razdaiji (redni obIsKovsIcI so bill take ali tako de 
krepko nagluini). Grafika In zvok torei, potem 

Po kakihdesetihodigranlh podvigih BOkulise ^ 


IGRE 


zbledele In pokazal se je skelel klasiine pravljl- 
ce odstrani-vse-negalivce- In-reil-svojo-ljube- 
zen. Temu dodajts la obupni naSIn Igranja, za- 
radi katerege je bll zasfon verjetno Iz nelotnlilve- 
ga slekla in Skatia moSno oklspi|ena, ponod 
hiSnIh radunalnlkov (Evropa) ter Ninlendovlh 
Igralnih konzol |ZDA|. pa dobite razlog. zakaj je 
Space Ace, naslednik Dragon' e Laira, doilvel 
popoln polom take nastarl cellnl kodudi vAme- 
rlkl. Zaton iger z laserskih diskov je bll prav tako 
hiter kol njihovvzpon. S pomodjo ReadySofta In 
Dona Blutha se je Dirk Drzni potem v Salaman- 
drovem slogu vrnil. Prva konverzija na amigi |e 
bila absolutna uspeenica. vendar le zaradi svo- 
jih tehniSnib znailinosti. 

ZgodovIna ee tokrat ni ponovlla - Iziel je 
Space Ace In se dobro prodaial, prISel je Escape 
From Singe' s Casde in se prav tako dobro 
prodajal. Sdasoma pa sta ljudem super grafika 
In zvok postale samoumevna In holeli so nekaj 
ve6. Tega jim obrabljeni scenarij o junakih, kl 
reaujejo jboge princeske all dakleta. nl mogel 
ponudili. Prodaja Time Warps je bila obupna, 
obitno pa si je Don Blutn vseeno nabral dovolj 
mobi z Wrath Of The Demon in Izdal Space Ace 

Pametna poteza? Ne bi rekel. Zaplet je Ze kar 
males ponarodel - dobn deCko zaire zlobneia. 
nakar je dobri debko neroden In zlobneZ posta- 
ne ie bol| zloben, kar seveda nl dobro In tako 
dalje in tako naprej - kar za arkadno igro sicer 
ni pomembno. bl bllo pa vseeno lepo, £e 01 se ta 
lajna konCno jslavila. Borf se le torej Iz malbka, 
V katerega ga je pomanjSal Intanto Ray v prvem 
delu Space Ace. spremenll nazaj vsamega sebe 
in je po star! navadi epel odioben. ds osvoji 
Zemljo. Kdo ga lahko zaustavl In reSi uboge 
davkoplabevalce? Superman? Spiderman? Go- 
spod Bean? Ne. kajtl tu je (tantare) Dekler alias 
Vesoliskl As! 


Nai proBram 


1. Racunalniki 


- 286 

- 386 

- 486 


2. Tiskalniki - matricni, ink jet. laserskU 


- EPSON 

- FUSITSU 

- HEWLEH PACKARD 


3. Racunalniske mieze 


- Novell 

- Novell Lite 


4. Prograntska onrema 


- programi za finanCno vodenje podjetja in obrti 

- programi po naroCilu 

- licendna programska oprema (BORLAND . . .) 


5. Racunalnisko izokraZevanle 


licendnih programskih paketov 




HIRC 


RACUNALNI$KI INZENIRIN6, 
PROIZVODNJA S TRGOVINA, d.O.O. 
61230 DONIZALE, Ljubljanska 80, 


« 061/714-809, fax; 061/713-399 


Seriji Dragon' s Lair In Space Ace nista za 
ljudi, ki strostno uniCujejo Igralne pellcs v Sum- 
mer Olympiad all Wrestlemanii - v natanko do- 
loienem trenulku je treba svoj Ilk premaknid 
V eno od ktirin smen all prltlsnitl strel, bemur 
sled! napredovanje all Izguba enega dd Ireh 
Zivijenj. UdeleZba v dogajaniu le mlnimalna, saj 
igralec samo sledi animiranim sekuencam in 



kdaj pa kda] sprejme usodno odiobitev. Poprav- 
nega izpita nt. SIstem igrania povzroba nera- 
zloZIjivo nasrinoat igraica in resne poikodbe 
hardvera. Pojav Se razisku|e|0. po vsej verielno- 
stl pa ga bodo Imenovall Zmajev slndrom. Oh. 
kako Zalostno' Uabka Ima kar devet ilvljsni. naS 
junak pa samo tri, zato lahko poloZai posnamete 
(S) in ga polem spel vbllate (L). kar igro deino 
olajSa. Pride pa tu do Izraze lastnost. kl je sicer 
skupna mnoglm programom ns veb kol eni all 
dveh disketah; uZItek pri Igranju v vellkl men 
skazi nadlsZno mehfavanje diskele z igro {v be- 
mer na moji osebni loatvici predniabi Vlrglnov 


Conan) in (iste s posneto poziciio. Na data disk 
spravimo samo en poloia), posnet nazaganiaini 
sektor - all res ni tailo mogobe pustiti nekaj 
zlogov proslora rva vsski od tostih disKet. kl jih 
Igra zaseda. in spremenili sislema snemanja. 
dragi Don Bluth, 4a posebej. ker le nalaganie 
urejeno zato ubinkovtio? Oblino ne. In vellk del 
igralnosti gre zato po gobe. Skoda. Dexterja 
lanko usmerjala ludi s tipkovnico, in sicer s lip- 
kami 2, 4, 6, 8 in 0 (Strel) ns numerlbnem bloKu, 
kar je dobrodoSla opclja. Vdelani sta tudi moZ- 
nostl premora (P) In izkljubltve rvoka (A). Da ne 
boste takoj doblli Zmajevegs sindroma, |e tu 
majnna pomob za prvlh nekaj seen: 1. strel. 
strel. 2. gor, 3. gor. strel. 4. levo, 5. desno. gor. 6. 
levo. Vseh prizorov je natanko 27. torsi itin do 
pet na disketo. Iz bssar sledi. da vsak zavzame 
od too do 200 K, rajB veb kol manj. Impresiven 
podatek. 

Grafikl v Space Ace II nl mogobe obitad nlbe- 
sar. izkubeni Igralcl pa bodo opazlll, da je zvok 
skoraj v celotl preneben iz prvega dele, kar ni 
ravno v prid sploSnl oceni Igre. Na bkatli s pro- 
gramom. V katerl za dobrih 90 DEM poleg dIsKel 
naidete tudi lep prlrobnik in poster, bl morale, 
be paralraziram ranjkega Oanteja, pisall: -Opu- 
stite vsako upanje, vi, kr me odpiralel- Novope- 
benl Igralec Vesoliskega Asa bo pred obbln- 
stvom videti nekako lak kot mHban. kl se zjutraj 
zbudi pozen za pnii dan sluZbe. zato pozabi 
pogledati skozi okno in bale pred blokom, ko ee 
po poiedenelem plobniku zapelje naravnost 
V drevo, s katerega se nato veselo sesuje nekaj 
ton mokrega snega. ugolovi, ds je ponobi snaZI- 
lo In deZevalo. sosedie pa se ob tern neizmerno 
zabavajo. Zato je pred nakupom igre dobro po- 
gledati skozi okno. si navtebi dereze In se pre- 
prlbatl. da na balkonih ni sosadov. preden se na 
lastno odgovomost odpravile ns Bluthov pole- 
denell plobnik. 


6. Potrosnl racuitalniski material 










ognja, raket in ledu. |ih tu obvezno porabile. 

3. stopnia: Signali Iz baza na planetu so poje- 
njall, zato se odpravite z vaaolisKo lad|o do 
baza. Letite po pokrajini. kl ja possiana a akata- 
mi in iudnimi Zlvalmi. kl so podobne aovam in 
Oebelam. Pojavijo ae tudi NLP (vsi listi, ki ala 
misiill. da leledi kroZnIkI obstajaio. imale zdai 
dokaz). kl bodo strmoglavlll po nakai zadetkih 
Na koneu se znajdete pred velikanskim NLP- 
jem, kl odvrZa nekakZnega raka. NajIaZia ga 
bosle unibili, 6a mj nalprei odalranite obe lovki 
In nato ia osrednil del. Zboljiave se skrivaio za 

4. stopnia je podobna prvi all drugi. la da le lu 
lepSe ozadje. Pojavijo se novi sovraZniki. na 
primer rjave poiastl s plibjo glavo. Stopnja je 
zelo zeio teZka In |e te nisem konbal. 

Med igro lahko pobarala va6 stvarl. kot so 
izboliianje oroZja, metalec ognja. kavalj. meta- 
lec raket (bazooka) In zaledenitev. Izboljisva 
prikllbele z dasnlm gumbom na miSkI all z lavim 
in dasnlm ALT-om. 

Zaslon |e razdeljen na tri dele. SpodnjI del 
zavzems komandna ploiba. na katari so indika- 
torji energlje. posebnib oroZij In straliva. Ko 
pride Indikator straliva na konec. pobakajte. da 
se napolni. Na sredini spodnjega dela je radar. 
V zgornjem delu imate Stevlio Io6k. 6as In Stevi- 
10 talcev Igro konbate, ko vam zmanjka kredi- 
tov, all 6a na rebite nobenega talca. 

Se kratke ocene igre. Grallka je zelo dobra, 
animacija tekoba In laps, zvobni efektl pa so 
zelo pristni (tuljenje pobuti In zvok pibtole se 
zelo lepo meSata). Vzdubje v igri je na zelo zelo 
visoki ravni. 

£evam bo mad Igro zman|kalokrsdltov, nlkar 
ne medite Zalonov v disketnik, saj lahko pride 
do neljublh posledic. Kaj drjgega vam be preo- 
slane. kot da kupite Igro. ugasnete lub v sobl. 
primele phazer in pobijate -velike zelene*. 


' SpaceGun 

• arkadna Igra ♦ amiga, ST » Ocean 9/B 



S tretjo opcijo izbirate med glasbo in zvobni- 
mi ubinki. Glasba ja super, deprav je zaradi 
boljbega ozrabja bolja Imeti zvobne ubinke. Po 
meniju se pomikste z Return, zamanjajte ozlro- 
ms Izbarete pa z Space. 

Igrs je v stilu zelo zelo znane igre Operation 
Wolf. Potujete po hodnikih vesoijske tadje in 
neutrudijivo streljate vse vesoijske spake, med 
tern pa morale rebitl be talca. Vabs poslanstvo je 
razdsljeno na ved mislj (all stopenj. kot bl rekll 



1. elupiija. Puiujele pu ladji, da Oi pnsli do 
glavnega mosta. Na zabetku vas pozdravita to- 
ps. ki vas bosta 'prarebatala-. da ne boste hitro 
ukrepali. Nato se pojavljajo dudne zelene poba- 
sti. ki imajD dva para rok in na glavi trI odi. Ce 
ste bolj krvolobni. jim lahko najprej odstrelite 
glavo. nato pa postopoma be roke. noge in 
konbno trup. Izboljbave so za svetladiml krogl. 

2. stopnja: Pribll ste do glavnega mostu In 
zdaj morete rebiti posadko. Zraven stahh eo- 
vraZhikov se tu pojavijo be babele. kl so zelo 
nadleZne. saj v vas medajo nekaj. od basa ener- 
grja kar kopnl. Na tied so be nekakbna roie. Iz 
katerih bez nekaj basa prilelijo krogle z zobmi. 
ki so kot nelabd, da vas ugriznejo. Na koneu vas 
baka kada. kl vam bo prvlb naredlla veliko pro- 
blemov. V vas made ognjena Izstrelke. ki jih 
unIbIte. sicer - adijo energlja. de Imate be kaj 







TOLARSKA PRODAJA 

MGGRhIt ^ 












DUAI•^®^, 


Fox Software 




In ulu) !• FoxPro 2.0''* Imm 

Zahval|u|oe patentlranl Rushmore optlmlzacijl |e FoxPro 2.0 v 
vecuporabnliklh apllkacllah 9 kntt hltre|il kot PARADOX In 19 
krat hitrelil kot dBASE IV C). SIcer |e razllka Se vee)al 
Z uporabnliklm vmesnikom, kl spomlnja na Maca all Windows, 

|e FoxPro tudi na}bbl| prl|arno DBMS orod|e- 

FoxPro 4CL (Fourth Generation Language) zagotavlja enosiaven 

prenos VaSIh obstojeeih FoxPro apllkaci) v MS Windows. 

UNDC all Mac okol|e ze letos, ko bo Fox Software pripravll 
ustrezne verzlje FoxPro. 

Vsl Vail dBASE program! In dbfdatoteke bodo brez popravkov 
uporatini tudI v FoxPro, tekll pa bodo neprlmerno (do 400 krat)' 
hltreje. 

Z FoxPro 2.0 Distribution Kit lahko pripravlte svo|o apllkacl|o v 
exe obllkl In nimate teiav $ sortlranjem po slovenskl abecedi, 
Veijetno se bostc stiln|all z revljo BYTE, kl v testu 
dBASE IV (1/92) enostavno pravl: 'FoxPro (e boljil Izdelek.' 

FoxPro 2.0 le zmagovalec DBMS testov v revijah PC Magazine, 

INFO World, PC World, Data Based Advisor ... 


potMikov br«x pt(mei|av«7 

Zato vsem uporabnikom dBASE III. IV, Paradox, Clipper In 
drugih relacliskihbazvCasu PRESTOPNECA ROKAod I.S-I.6. 
Atlands omogoCa nakup FoxPro 2.0 pod 'neverletnlml' pogop, 
po skoraj 70%nli|l cenl. 

Pokliclte Atlantis ail nase pogodbene dealerje In zahtevajte 
ponudbo. kl |e ne boste mogll odkionitll 


distributer programske opreme 
Fox, Microsoft In Symantec 

Atlantis 
Cankarjeva lOb 
L|ubl)ana 

tel/fax(06I) 221-608 



'DATA BASED ADVISOR B/91 
vsa omenjerte bisgovna all zaSCIIene bISBOvns mamke v lull pioevsialcsv
Internet Archive Audio

Featured

Top

Images

Featured

Top

Software

Featured

Top

Texts

Featured

Top

Video

Featured

Top

Mobile Apps

Browser Extensions

Archive-It Subscription

Save Page Now

Full text of "Moj Micro 1992 05"

See other formats
